TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 132/2003 z dne 2. 12. 2003 se ne sprejme.

Po 22. členu Ustave sicer lahko gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče ne navede odločilnih dejstev za svojo odločitev. Vendar v tem primeru za takšno kršitev človekove pravice ne gre. Ob ugotovitvi, da je Vrhovno sodišče deloma spremenilo izrek sodbe sodišča prve stopnje, v katerem je bil povzet pritožnikov zahtevek, kot ga je sam oblikoval, s pavšalnim očitkom o neobrazloženosti sodbe Vrhovnega sodišča , pritožnik ni izkazal, da bi katero od odločilnih dejstev ostalo nepojasnjeno. Iz sodbe Vrhovnega sodišča je razvidno, da se odločitev o teku zamudnih obresti navezuje na dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje. Dejstva, da Vrhovno sodišče tega ponovno ne navede tudi v delu obrazložitve sodbe, ki se nanaša na stališče tega sodišča, v obravnavanem primeruni mogoče šteti za odločilno za razumevanje sodbe. Odločilno vprašanje, zakaj je bilo treba reviziji delno ugoditi, pa je sodišče pojasnilo.