Zakon o davkih občanov (ZDO)

ZAKON O DAVKIH OBČANOV

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti, plačujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) v Socialistični republiki Sloveniji davke, po določbah tega zakona, po odlokih občinskih skupščin ter po predpisih, izdanih na tej podlagi.

2. člen

Vsak občan je dolžan prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi.

Občani plačujejo davke, po načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek.

3. člen

Občani na območju iste družbenopolitične skupnosti imajo ob enakih, z zakonom in odlokom občinske skupščine določenih pogojih, enake obveznosti glede plačevanja davkov.

4. člen

Viri, iz katerih občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb so osebni dohodki, dohodki od samostojnega opravljanja dejavnosti, dohodki od premoženja, drugi dohodki in premoženje.

5. člen

Občani ne plačujejo davkov od

1.

prejemkov iz naslova odlikovanj in družbenih priznanj,

2.

dodatkov za udeležence narodnoosvobodilne vojne;

3.

prejemkov po predpisih o pravicah imetnikov »Partizanske spomenice 1941«;

4.

prejemkov po predpisih o pravicah vojnih in mirnodobskih vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne;

5.

prejemkov po predpisih o pravicah borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936 do 1939, borcev za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih vojnih dobrovoljcev iz vojn 1912 do 1918;

6.

prejemkov iz naslova socialno-varstvenih pomoči, ki jih izplačujejo samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti;

7.

nagrad, uvedenih na podlagi zakonov in odlokov družbenopolitičnih skupnosti ter sklepov samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, znanstvenih zavodov in gospodarskih zbornic, ki se dajejo posameznikom kot posebno družbeno priznanje;

8.

nagrad za življenjsko delo, ki se dajejo kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom in umetnikom;

9.

nagrad, ki jih dajejo znanstvenikom in umetnikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo;

10.

posebnih plačil in posebnih nagrad, ki jih prejmejo kot delavci za izume, znake razlikovanja in tehnične izboljšave, ustvarjene v združenem delu in posebnih nadomestil, ki jih prejmejo kot delavci pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost, v skladu s kolektivno pogodbo za izume, znake razlikovanja in tehnične izboljšave, za katere je s potrdilom posebne komisije, ustanovljene pri republiškem upravnem organu, pristojnem za raziskovalno dejavnost, izkazano, da gre za te oblike ustvarjalnosti;

11.

od prejemkov študentov in učencev na rednem šolanju za občasno in začasno delo ter za avtorska dela;

12.

osebnih dohodkov pripravnikov in sicer toliko časa, kolikor časa traja pripravniška doba;

13.

osebnih dohodkov delavcev v invalidskih delavnicah za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;

14.

osebnih dohodkov delavcev v rudnikih, ki jih dosegajo z delom v jamskih kopih;

15.

prejemkov za delo med rehabilitacijo;

16.

prejemkov za občasno ali začasno nego oziroma pomoč invalidom, ki jih občanom izplačajo društva invalidov oziroma njihove zveze;

17.

dela osebnega dohodka, ki ga delavci dajejo za odstranjevanje posledic elementarnih nesreč;

18.

dohodkov, ki jih lastnik, imetnik stanovanjske pravice ali najemnik doseže z oddajanjem stanovanjskih prostorov ali opremljenih sob prek ustreznih organizacij (mladinskih organizacij, organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami) študentom in učencem na rednem šolanju,

19.

nadomestil za gospodarjenje z združenimi sredstvi, ki pripadajo poslovodji pogodbene organizacije združenega dela, če jih združi najmanj za pet let in se mu vračajo v enakih letnih obrokih;

20.

drugih prejemkov, za katere je tako določeno s posebnim zakonom.

6. člen

Socialistična republika Slovenija in občine z zakonom oziroma odlokom uvajajo davke, ki so po zakonu njihov dohodek, in samostojno določajo njihovo višino.

7. člen

Ko uvajajo davke, morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti določene tako, da z njimi trajno spodbujajo zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi.

Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja Socialistične republike Slovenije ter zagotovitve enakopravnega položaja občana, družbenopolitične skupnosti z medsebojnimi dogovori usklajujejo davčne obveznosti občanov.

8. člen

Davčni zavezanec je občan, ki ima osebni dohodek oziroma drug dohodek, ali ki ima ali pridobi premoženje, od katerega se po tem zakonu plačujejo davki.

Izjemoma, kadar je tako določeno v zakonu, je zavezanec za davek eden izmed članov gospodinjstva.

Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in trošenja sredstev, če ni z zakonom drugače določeno.

Glede obveznosti plačevanja davkov so z občani izenačene civilnopravne osebe, če ni s tem zakonom drugače določeno

Tuje pravne in fizične osebe, ki imajo v Socialistični republiki Sloveniji kakšen dohodek, ali, ki imajo ali pridobijo kakšno premoženje, plačujejo davke po tem zakonu, če ni z zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno.

9. člen

Davčna osnova je osebni dohodek, dohodek, ki ga občan doseže s samostojnim opravljanjem dejavnosti, dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, vrednost premoženja, ki ga občan pridobi z dedovanjem ali darilom ter z zakonom določeni premoženjski predmeti in drugi dohodki, od katerih se po tem zakonu plačuje davek

10. člen

Stopnje davkov se predpisujejo z zakonom oziroma z odlokom družbenopolitične skupnosti.

Stopnje davkov se določijo za vsako vrsto davka posebej.

Stopnje za posamezne vrste davkov so enotne na vsem območju republike oziroma občine, če ni v tem zakonu drugače določeno.

11. člen

Stopnje davkov se predpisujejo praviloma za srednjeročno plansko obdobje.

Stopnje davkov se določijo skladno z družbenoekonomsko usmeritvijo gospodarstva in družbenih dejavnosti, določeno v dogovorih o temeljih planov.

Stopnje davkov so lahko proporcionalne ali progresivne.

Sistem stopenj za posamezne vrste davkov določa zakon.

Pri uporabi progresivnih stopenj se davek ne sme povečati za več, kot znaša razlika med dejansko osnovo in maksimalno osnovo za prvo nižjo stopnjo.

12. člen

Višina davkov se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se obveznost ugotavlja, če ni z zakonom drugače določeno.

Posamezne določbe predpisov imajo učinek za nazaj, če so za zavezanca ugodnejše in če tako določijo družbenopolitične skupnosti z zakonom oziroma odlokom

13. člen

Oprostitve in olajšave glede plačevanja davkov se smejo predpisati, če je to potrebno za uresničevanje ciljev ekonomske in socialne politike, ali če to nalagajo drugi splošni interesi.

Socialistična republika Slovenija oziroma občina lahko predpiše trajne in začasne oprostitve ter olajšave glede davka, ki je po zakonu njen dohodek.

S tem zakonom uvedene oprostitve in olajšave glede plačevanja davkov veljajo tudi za dohodke, ki pripadajo občini.

Oprostitve in olajšave, ki jih na podlagi pooblastil iz tega zakona, z odlokom uvedejo občinske skupščine, veljajo tudi za dohodke, ki pripadajo republiki.

14. člen

Če je pridobitev ali izguba kakšne pravice vezana na višino dohodkov oziroma na višino davka in če ni v posebnih predpisih drugače določeno, se za ugotovitev dohodkovnega cenzusa med dohodke občana vštevajo tudi dohodki, ki so začasno oproščeni davkov, davki pa se v zvezi s tem obračunajo, kot da ne bi bilo začasnih oprostitev in olajšav.

15. člen

Pristojni občinski organ za, družbene prihodke (v nadaljnjem besedilu: davčni organ) mora zavezanca z odločbo obvestiti o osnovi, stopnji in višini odmerjenega davka, če ni s tem zakonom drugače določeno.

16. člen

Davki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu osebnih dohodkov in drugih dohodkov (davki po odbitku) ali se odmerjajo od letne osnove ali v letnem znesku ali na kakšen drug način, ki je določen v tem zakonu.

17. člen

Davke po odbitku obračunava in odteguje iz plačevalec dohodkov, in sicer ob izplačilu dohodkov, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Osnovo za davek, ki se odmerja od letne osnove v letnem znesku ali, na kakšen drug način, ugotavlja in davek odmerja občinski davčni organ, ne glede na to, ali pripada davek občini ali republiki.

18. člen

Poslovne knjige oziroma evidence morajo voditi kmetje, delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic dosegajo dohodke iz avtorskih pravic, če se jim odmerja davek po dejanskem dohodku.

Republiška uprava za družbene prihodke (v nadaljnjem besedilu: republiški davčni organ) predpiše vrste in način vodenja poslovnih knjig oziroma evidenc. Vrsta in način vodenja poslovnih knjig oziroma evidenc sta lahko različna glede na obseg poslovanja, dejavnost ali poklic zavezancev.

19. člen

Zavezanci iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo zaradi vodenja poslovnih knjig oziroma evidenc, predpisanih na podlagi tega zakona, za prodano blago in opravljene storitve ter druge prihodke, od katerih se plačujejo davki, izstaviti račune ali evidentirati te prihodke prek registrske blagajne in odrezek blagajniškega traku izstaviti kupcu oziroma zagotoviti izstavitev računa ali registriranje teh prihodkov prek registrske blagajne.

Račune za prodano blago, opravljene storitve in druge prihodke, od katerih se plačujejo davki, morajo izstaviti ali te prihodke evidentirati prek registrske blagajne in odrezek blagajniškega traku izstaviti kupcu, oziroma zagotoviti izstavitev računa ali registriranje teh prihodkov prek registrske blagajne tudi zavezancu, ki se jim odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, če tega niso dolžni po drugih predpisih.

Delavci zaposleni pri zavezancih iz prvega in drugega odstavka tega člena in drugi posamezniki, ki za te zavezance prodajajo blago ali opravljajo storitve, so dolžni za prodano blago in opravljene storitve izstaviti račune oziroma prihodke evidentirati prek registrske blagajne in odrezek blagajniškega traku izstaviti kupcu.

Republiški davčni organ lahko določi kategorije zavezancev, za katere pod določenimi pogoji poslovanja ne velja obveznost izstavitve računov oziroma evidentiranja prek registrske blagajne.

20. člen

Občani so dolžni ob pogojih, ki jih določa ta zakon, pri davčnem organu evidentirati račune za prodano blago, opravljene storitve ter za druge prejemke, od katerih se plačujejo davki.

21. člen

Davčna osnova zavezancev iz 18. člena tega zakona se ugotavlja na podlagi davčne napovedi, ki temelji na podatkih poslovnih knjig oziroma evidenc.

Če poslovne knjige oziroma evidence niso vodene na način in po načelih, določenih s predpisom o načinu vodenja poslovnih knjig oziroma evidenc in če podatki v knjigah oziroma evidencah niso verodostojni, ne morejo biti podlaga za določitev davčne osnove.

22. člen

Zavezanec ima pravico vpogleda v podatke, ki so bili podlaga za ugotovitev njegovih davčnih obveznosti in v podatke o stanju njegovih odmerjenih in plačanih obveznosti.

23. člen

Na poziv davčnega organa mora zavezanec dati vse podatke, ki so potrebni za odmero davka.

Da bi mogel določiti davčno osnovo, ima davčni organ pravico pregledati delovne in druge prostore, v katerih se opravlja dejavnost, oziroma hrani material ali proizvodi, oziroma pregledati naprave, blago, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca glede tega, kako izpolnjuje svoje davčne obveznosti.

24. člen

Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ter skupnosti, služba družbenega knjigovodstva in organi družbenopolitičnih skupnosti so dolžni na zahtevo davčnega organa dati podatke, ki so pomembni za odmero in izterjavo davkov. Organizacije in organi iz prejšnjega stavka, ki so v poslovnih odnosih z občani, so dolžni davčnemu organu omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige in evidence, zaradi ugotavljanja podatkov pomembnih za odmero davkov.

Delovni ljudje in občani so dolžni na zahtevo davčnega organa dati podatke, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki vpliv na njihovo davčno obveznost ali na davčno obveznost drugih delovnih ljudi oziroma občanov, s katerimi so v poslovnih odnosih.

25. člen

Podatki o celotnem prihodku, dohodku in davčni osnovi v višini, ki jo je napovedal zavezanec in v višini, ki je bila ugotovljena v odmernem postopku, ter podatki o višini davka so javni.

Drugi podatki, ki jih pri svojem delu zvedo delavci davčnega organa so uradna tajnost

26. člen

Občani so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti glede plačevanja davkov v redu, na način in v rokih, kot so določeni v tem zakonu.

Od nepravočasno plačanih davkov plačujejo davčni zavezanci obresti

27. člen

Če plačilna obveznost ni pravočasno izpolnjena, se davek prisilno izterja.

Prisilna izterjava davka se opravi iz tistih dohodkov in iz tistega premoženja, ki prizadenejo zavezancu manjšo škodo, če se mu vzamejo oziroma prodajo.

S prisilno izterjavo davkov ne sme biti ogroženo potrebno preživljanje zavezanca, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, in tudi ne opravljanje dejavnosti, iz katere ima zavezanec dohodke, če ni s tem zakonom drugače določeno.

28. člen

Ugotovitev plačilne obveznosti in izterjava davkov se morata opravljati na tak način, da se ne prizadeneta osebnost in dostojanstvo občana, in da se občanu omogoči zavarovati njegove, na zakon oprte pravice in interese.

II. VRSTE DAVKOV

29. člen

Občani plačujejo po tem zakonu:

1.

davek od osebnega dohodka delavcev;

2.

davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti;

3.

davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti;

4.

davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti;

5.

davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;

6.

davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic; .

7.

davek na dediščine in darila;

8.

davek od premoženja;

9.

davek na dobitke od iger na srečo;

10.

davek od skupnega dohodka občanov.

30. člen

Vsaka vrsta davka se odmerja oziroma obračunava posebej.

1. Davek od osebnega dohodka delavcev

31. člen

Zavezanec za davek od osebnega dohodka delavcev je:

-

delavec, ki dosega osebne dohodke iz delovnega razmerja;

-

delovni človek, ki dosega dohodek s samostojnim opravljanjem kmetijske, gospodarske ali druge dejavnosti z osebnim delom in delovnimi sredstvi v lasti občanov, s samostojnim opravljanjem poklicne dejavnosti oziroma z osebnim delom samostojno kot poklic, dosega dohodke iz avtorskih pravic, in se mu ugotavlja dohodek.

Za delavca, ki dosega osebni dohodek po prvi alinei prejšnjega odstavka, se šteje tudi:

-

delavec, ki v SR Sloveniji dosega osebni dohodek pri tuji fizični ali civilno pravni osebi,

-

delavec, ki ga organizacija združenega dela pošlje na delo v tujino zaradi:

1.

izvajanja investicijskih del;

2.

opravljanja proizvodnih del, storitev ali drugih del;

3.

opravljanja del in nalog v poslovnih enotah ali skupnih gospodarskih predstavništvih, ki jih ustanovi v tujini;

4.

strokovnega usposabljanja in uresničevanja drugih oblik poslovno-tehničnega sodelovanja;

5.

zaposlovanja v podjetjih, ki so jih ustanovile samostojno ali s tujmi poslovnimi partnerji, ali v tujih podjetjih, v katera so vložile svoja sredstva;

6.

zaposlovanja v bankah ali drugih finančnih organizacijah, zavarovalnih in pozavarovalnih organizacijah, ki jih ustanovi v tujini samostojno ali s tujim poslovnim partnerjem kot članica pooblaščene temeljne ali združene banke oziroma kot članica zavarovalne skupnosti ali pozavarovalne skupnosti v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji;

-

delavec, ki osebni dohodek dosega z delom v diplomatsko-konzularnem. predstavništvu ter v mednarodnih ali drugih organizacijah v tujini,

-

delavec, ki je v SR Sloveniji zaposlen pri tujem konzularnem. predstavništvu, pri tuji ali mednarodni organizaciji,

-

tuj državljan, ki dosega osebni dohodek z delom v SR Sloveniji.

Delavec iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka je zavezanec za davek, če s sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjenim z državo, v kateri je dosegel osebni dohodek, ni drugače določeno.

32. člen

Davčna osnova za davek od osebnega dohodka delavcev je:

- vsak posamezen prejemek, ki se po predpisih o delovnih razmerjih šteje za osebni dohodek iz delovnega razmerja,

- osnova, od katere delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost, obračunava prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

- osebni dohodek, ki ga dosega z delom v tujini delavec, ki ga organizacija združenega dela pošlje v tujino, ter osebni dohodek, ki ga dosega delavec z delom v diplomatsko-konzularnem predstavništvu, mednarodni organizaciji ali drugi organizaciji v tujini, zmanjšan za del osebnega dohodka, ki ga delavec pridobi na podlagi posebnih delovnih pogojev in življenjskih razmer v tujini v skladu z družbenim dogovorom oziroma zveznim predpisom,

- osebni dohodek, ki ga tuj državljan doseže z delom na ozemlju SR Slovenije.

33. člen

Stopnje davka od osebnega. dohodka delavcev so proporcionalne in so lahko določene različno za osebne dohodke, dosežene v SR Sloveniji in tujini.

Stopnje republiškega davka od osebnega dohodka delavcev so lahko določene različno za posamezne vrste prejemkov.

Posebna stopnja republiškega davka se določi za osebni dohodek za delo prek polnega delovnega časa, razen za osebni dohodek za tako delo, ki ga je delavec po zakonu oziroma samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih dolžan opraviti.

Posebna stopnja republiškega davka od osebnega dohodka delavcev se določi tako, da je skupna stopnja davkov in prispevkov višja od skupne stopnje davkov in prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za polni delovni čas.

34. člen

Občanu, ki je zaposlen pri jugoslovanskem predstavništvu, poslovni ali delovni enoti, ki jo ustanovi organizacija združenega dela v tujini, se obračunani znesek davka od osebnega dohodka delavcev zmanjša za davek, ki je bil od tega osebnega dohodka plačan v tujini.

35. člen

Od osebnega dohodka, ki ga dobivajo za delo pri konzulatu ali pri mednarodni organizaciji oziroma pri predstavniku ali uslužbencu takega konzulata ali organizacije v Socialistični republiki Sloveniji, ne plačujejo davka od osebnega dohodka delavcev:

1.

šefi tujih konzulatov in konzularni funkcionarji, ki so pooblaščeni za konzularne funkcije, ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, če ti gospodinjski člani niso jugoslovanski državljani;

2.

konzularni uslužbenci, ki opravljajo administrativno in tehnično delo pri tujih konzulatih ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, če ti gospodinjski člani niso jugoslovanski državljani ali če nimajo stalnega prebivališča v Jugoslaviji;

3.

funkcionarji Organizacije združenih narodov in njenih specializiranih agencij ter strokovnjaki tehnične pomoči Organizacije združenih narodov in njenih specializiranih agencij;

4.

hišno osebje konzulatov ter mednarodnih organizacij in zasebno hišno osebje, zaposleno pri šefih mednarodnih organizacij, če niso jugoslovanski državljani ali če nimajo stalnega prebivališča v Jugoslaviji;

5.

funkcionarji, strokovnjaki in administrativno osebje mednarodnih organizacij, če niso jugoslovanski državljani.

Davka od osebnega dohodka delavcev tudi ne plačujejo častni konzularni funkcionarji tujih konzulatov od tistih osebnih dohodkov in plačil, ki jih dobivajo od države, ki jih je imenovala za opravljanje konzularnih funkcij.

36. člen

Občan, ki dobi za delo, opravljeno v Socialistični republiki Sloveniji, osebni dohodek naravnost iz tujine, mora sam obračunati in plačati davek od osebnega dohodka delavcev v sedmih dneh od dneva, ko je prejel osebni dohodek.

Tuj državljan je dolžan osebne dohodke iz prejšnjega odstavka v sedmih dneh pa prejemu prijaviti davčnemu organu na območju katerega ima v času prejema tega osebnega dohodka začasno prebivališče.

37. člen

Če so osebe, ki so zaposlene pri konzularnih predstavništvih tujih držav, pri mednarodnih organizacijah, pri predstavnikih ali uslužbencih takih predstavništev ali organizacij, ki uživajo v Jugoslaviji diplomatsko, imuniteto, zavezanci za davek po tem zakonu, morajo same obračunati in vplačati davek, od osebnega dohodka delavcev, in sicer v sedmih dneh od dneva, ko prejmejo osebni dohodek.

38. člen

Če imajo tuje organizacije, ki v Jugoslaviji ne uživajo diplomatske imunitete, in uslužbenci takih organizacij, pri katerih so zaposleni jugoslovanski ali tuji državljani, sedež oziroma stalno prebivališče v Socialistični republiki Sloveniji, morajo ob izplačilu osebnih dohodkov obračunati in v sedmih dneh od izplačila, plačati davek od osebnega dohodka delavcev po tem zakonu.

39. člen

Davek od osebnega dohodka zavezancev iz druge in tretje alinee drugega odstavka 31. člena se obračuna po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti, na katere območju je imel zavezanec stalno prebivališče, preden je odšel na delo v tujino.

2. Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti

40. člen

Zavezanec za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) je delovni človek, ki dosega dohodek z opravljanjem kmetijske dejavnosti kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča, ki je vpisan v katastrskem operatu po stanju na dan 1. decembra pred letom, za katero se davek odmerja.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je zavezanec za davek iz kmetijstva tudi delovni človek, ki dosega dohodek s kmetijsko proizvodnjo iz 43. in 44. člena tega zakona.

Če uporablja zemljišče kdo, ki ni vpisan v zemljiškem katastru kot njegov lastnik, imetnik pravice uporabe ali, uživalec in tudi ni zakupnik, lahko davčni organ davek iz kmetijstva odmeri uporabniku zemljišča.

Spremembe glede zavezanca za davek iz kmetijstva, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na predpisan način priglašene v roku, ki ga določajo predpisi o vzdrževanju zemljiškega katastra.

Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ je dolžan o spremembah iz prejšnjega odstavka obvestiti davčni organ tudi v primerih, ko te do 1. decembra tekočega leta še niso bile izvedene v katastrskem operatu.

41. člen

Če sestavlja več lastnikov, imetnikov pravice uporabe, ali uživalcev zemljišča eno samo gospodinjstvo, je davčni zavezanec praviloma eden izmed polnoletnih članov kot predstavnik gospodinjstva.

42. člen

Dohodek iz kmetijstva, ki ga doseže zavezanec z določenimi kmetijskimi proizvodnjami, ki niso, ali so le v manjšem obsegu vezane na obdelavo zemljišč, in če presega določen znesek dohodka, se ugotavlja po dejanskem dohodku.

Dohodek iz kmetijstva, ki ga doseže zavezanec s kmetijsko proizvodnjo, vezano na obdelavo zemljišč, se ugotavlja po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.

43. člen

Dejanski dohodek se v smislu prvega odstavka prejšnjega člena ugotavlja zavezancem, ki dosegajo dohodke z naslednjimi vrstami kmetijske proizvodnje:

1.

z rejo perutnine, če celotni prihodek presega 15,788.400 dinarjev;

2.

s pitanjem govedi in prašičev na industrijski način, ki ni vezano na doma pridelano krmo, kot tudi v primerih, ko dokupljena krmila industrijskega izvora presegajo 50 % skupne porabe krme glede na normative, ki jih določi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pristojni republiški upravni organ, če celotni prihodek presega 20,923.668 dinarjev;

3.

s farmsko rejo drugih živali, ki jih določi občinska skupščina, če celotni prihodek presega 19,916.256 dinarjev.

4.

z drevesničarstvom in trsničarstvom, specializirano proizvodnjo sadja, jagodičevja, vrtnin, cvetja in drugih vrst rastlinske proizvodnje, ki jih določi občinska skupščina, če celotni prihodek presega 31,216.200 dinarjev.

Zneski celotnega prihodka iz prvega in drugega odstavka tega člena se valorizirajo v skladu s porastom odkupnih cen kmetijskih proizvodov, če porast cen teh proizvodov presega 10 %. Valorizacijski količnik ugotovi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije vsako leto najkasneje do meseca oktobra.

44. člen

Ne glede na določbe 42. in 43. člena lahko občinska skupščina določi, da zavezanci, ki dosegajo dohodke iz določenih vrst kmetijske proizvodnje, ki ni vezana na obdelavo zemljišč in celotni prihodek ne dosega zneska, določenega v prvem in drugem odstavku 43. člena tega zakona, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.

Za določitev višine pavšalnega letnega zneska in glede vlaganj lastnih sredstev za družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva, oblikovanje virov obratnih sredstev ter za združevanje v organizacijo združenih kmetov, oziroma organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnost kmetov, se smiselno uporabljajo določbe 95., 96. in 97. člena tega zakona.

45. člen

Osnova za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku, je ostanek čistega dohodka iz kmetijske dejavnosti zavezanca.

Ostanek čistega dohodka se ugotovi tako, da se:

1.

celotni prihodek, dosežen s kmetijsko proizvodnjo, zmanjša za materialne stroške in amortizacijo;

2.

ugotovljeni dohodek zmanjša za zakonske in pogodbene obveznosti ter druge dajatve, ki se krijejo iz dohodka;

3.

tako ugotovljeni čisti dohodek se zmanjša za:

-

neto znesek zavarovalne osnove, od katere se za leto, za katero se davek odmerja, obračuna prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obračunani davek in prispevke iz osebnega dohodka zavezanca in za nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe, če je zaposlen na kmetiji in je na tej osnovi pokojninsko in invalidsko zavarovan,

-

osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov delavcev, ki so pri zavezancu v delovnem razmerju,

-

letni znesek bruto zavarovalne osnove zakonca in drugih članov kmečkega gospodarstva, če so zaposleni na kmetiji inj so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti določenih v 43. členu tega zakona,

-

sredstva skupne porabe družinskih članov in delavcev ter za regres za letni dopust za zavezanca v višini, ob pogojih ter po merilih, ki veljajo za delavce v organizacijah združenega dela na področju kmetijstva,

-

posebna nadomestila izplačana delavcem v skladu z merili in pod pogoji, ki veljajo za delavce v organizacijah združenega dela na področju kmetijstva za izume, znake razlikovanja in tehnične izboljšave, za katere je s potrdilom posebne komisije, ustanovljene pri republiškem upravnem organu, pristojnem za raziskovalno dejavnost izkazano, da gre za te oblike ustvarjalnosti,

4.

po izvedeni razporeditvi čistega dohodka predstavlja preostali znesek ostanek čistega dohodka.

Pri ugotavljanju ostanka čistega dohodka se amortizacija in materialni stroški upoštevajo v sorazmernem delu, ki odpade na celotni ustvarjeni prihodek.

Za celotni prihodek se šteje skupen znesek plačil za prodane kmetijske proizvode in storitve v koledarskem letu (plačana realizacija) ter dohodek, dosežen na podlagi združevanja dela in sredstev, in na podlagi poslovnega sodelovanja.

Izjemoma se za celotni prihodek šteje prihodek, dosežen z blagovno proizvodnjo (fakturirana realizacija), če to zavezanec zahteva v letni napovedi. Pri prehodu iz plačane na fakturirano realizacijo, se v celotni prihodek všteva tudi fakturirani celotni prihodek, ki v preteklem letu ni bil plačan. Pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo se v celotni prihodek ne vštevajo plačila, vključena v fakturirani celotni prihodek preteklega leta.

46. člen

V primerih, ko se dohodek iz kmetijstva ugotavlja po dejanskem dohodku, se iz katastrskega dohodka izloči celotni ali sorazmerni del katastrskega dohodka tistih kmetijskih površin, katerih pridelki so udeleženi v proizvodnji, za katero se ugotavlja dejanski dohodek. Če sta bila davek ali druge obveznosti iz kmetijstva od kmetijskih površin, katerih katastrski dohodek se izloči iz skupnega katastrskega dohodka, že odmerjena, se sorazmerni del davka in druge obveznosti, ki odpadejo na te površine, odpiše.

Za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pristojni republiški upravni organ izda v soglasju z republiškim davčnim organom navodilo o obsegu in načinu izločanja kmetijskih površin iz katastrskega dohodka.

47. člen

Za materialne stroške se štejejo stroški, ki so bili nujno potrebni za ustvaritev celotnega prihodka, in to:

1.

izdatki za porabljeni reprodukcijski material, pomožni material, drobni inventar in embalažo;

2.

izdatki za porabljeno energijo in kurjavo;

3.

izdatki za občasna in začasna dela, če so bili glede na specifičnost kmetijske proizvodnje potrebni in če je bil plačan davek po odbitku po stopnji, ki jo določi občinska skupščina;

4.

izdatki za vzdrževanje osnovnih sredstev zaradi zagotavljanja njihovega tekočega delovanja in izdatki investicijskega vzdrževanja v obsegu, ki ga predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, razen izdatkov za dela, s katerimi se spreminja zmogljivost ali namen osnovnih sredstev, ki po predpisih, veljavnih za organizacije združenega dela, sestavljajo izdatke za investicije,

5.

izdatki za stroške zavezanca in delavcev v zvezi z deli, opravljenimi izven območja občine, po izdanem potnem nalogu v višini, ki velja za delavce v organizacijah združenega dela na področju kmetijstva, kot so:

-

dnevnice za službena potovanja,

-

povračila prevoznih stroškov in za prenočišče na službenem potovanju;

6.

izdatki za zakupnino za poslovni prostor v tuji zgradbi, za zemljišče, ki se uporablja za opravljanje kmetijske dejavnosti in za najemnino za opremo;

7.

izdatki v zvezi s prodajo proizvodov in za transportne stroške, ki so bili potrebni pri opravljanju dejavnosti;

8.

izdatki za pisarniški material, poštne, telegrafske in telefonske storitve;

9.

izdatki za sprotne potrebe varstva pri delu v zvezi z opravljanjem dejavnosti,

10.

izdatki za strokovno literaturo in časopise z družbenopolitično vsebino ter za stroške sodelovanja v organiziranih oblikah strokovnega izpopolnjevanja v zvezi z opravljanjem dejavnosti;

11.

izdatki za stroške propagande, reklame, razstavljanja na sejmih in razstavah ter izdatki za reprezentanco do višine, ki jo določi občinska skupščina v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike;

12.

izdatki za nagrade, izplačane v zvezi s praktičnim poukom oziroma opravljanjem delovne prakse;

13.

izdatki za druge materialne stroške, ki so potrebni za redno poslovanje, da se doseže celotni prihodek.

Vsi materialni stroški morajo biti posamično izkazani in dokazani z dokumenti.

48. člen

Amortizacija se obračunava od nabavne vrednosti osnovnih sredstev, povečane za stroške dostave in montaže. Za osnovna sredstva od katerih se obračunava amortizacija po tem zakonu se štejejo:

-

gradbeni objekti,

-

oprema,

-

dolgoletni nasadi,

-

osnovna čreda.

Za osnovna sredstva se ne šteje drobni inventar.

Amortizacija se prizna za osnovna sredstva, vpisana v evidenci osnovnih sredstev.

Pri obračunu amortizacije se upoštevajo osnovna sredstva, ki jih zavezanec uporablja pri opravljanju dejavnosti, zaradi katere je preuvrščen na obdavčitev po dejanskem dohodku. Če ta osnovna sredstva uporablja zavezanec tudi za opravljanje dejavnosti, od katere je obdavčen po katastrskem dohodku, ali za opravljanje druge gospodarske dejavnosti, se pri obračunu amortizacij upošteva sorazmerni del.

Podrobnejšo opredelitev osnovnih sredstev, od katerih se obračunava amortizacija, način vrednotenja osnovnih sredstev in stopnje amortizacije predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

49. člen

Za zakonske in pogodbene obveznosti ter druge dajatve v smislu 2. točke 45. člena tega zakona se štejejo:

1.

obračunani prispevki samoupravnim interesnim skupnostim s področja družbenih dejavnosti, ki se plačujejo iz dohodka;

2.

članarina strokovnim društvom s posameznih področij kmetijstva;

3.

izdatki za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;

4.

izdatki za humanitarne, kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev do višine, ki jo določi občinska skupščina v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike;

5.

upravne takse v zvezi z opravljanjem dejavnosti;

6.

zavarovalne premije plačane za:

-

zavarovanje gradbenih objektov, opreme, kmetijskih posevkov, dolgoletnih nasadov in živine,

-

zavarovanje delavcev za primere nesreč pri delu;

7.

plačane obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva, najetih v skladu s predpisi, ki urejajo bančni in kreditni sistem ter stroški zavarovanja teh kreditov;

8.

sodni stroški v zvezi z uveljavljanjem terjatev iz naslova opravljanja dejavnosti;

9.

drugi izdatki za izpolnitev z zakonom določenih obveznosti, prevzetih s samoupravnim sporazumom ali s pogodbo.

50. člen

Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, so dolžni voditi evidence, ki jih predpiše republiški davčni organ.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko zavezanci, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, dogovorijo z organizacijo združenega dela, da se celotni prihodek in materialni stroški ugotavljajo na podlagi evidenc organizacij združenega dela, s katerimi proizvodno sodelujejo.

Če davčni organ na podlagi zbranih podatkov ali ugotovitev, da evidence niso v redu in da podatki v njih niso verodostojni, spozna, da so podatki iz napovedi nepopolni ali nepravilni, ugotovi osnovo za davek na podlagi cenitve celotnega prihodka in materialnih stroškov, oprte na podatke o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja in obsega zaposlovanja delavcev, ter na podlagi vseh konkretnih dajatev in pogojev, v katerih zavezanec posluje, ali s primerjavo z drugimi zavezanci, ki poslujejo v podobnih pogojih. Pri cenitvi celotnega prihodka in materialnih stroškov se lahko davčni organ opre tudi na normativ porabe reprodukcijskega in drugega materiala, izračunan na podlagi podatkov organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z enako vrsto kmetijske proizvodnje.

51. člen

Zavezanec, ki plačuje davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku, lahko v letni davčni napovedi uveljavlja znižanje davčne osnove do 35 % za vlaganja lastnih sredstev za:

-

družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva, opredeljeno v drugem odstavku 65. člena tega zakona pod pogojem, da pri osnovnih sredstvih ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in kupnine za prodana osnovna sredstva;

-

oblikovanje virov obratnih sredstev;

-

združevanje v organizacijo združenih kmetov, oziroma organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnost kmetov.

Za vlaganja sredstev po prvi alinei prejšnjega odstavka se štejejo tudi vlaganja v adaptacijo najetih gospodarskih poslopij, če se po najemni pogodbi vlaganja ne krijejo iz najemnine.

Občinska skupščina lahko v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike predpiše višji odstotek znižanja davčne osnove.

Pravica do znižanja davčne osnove se prizna pod pogojem, da zavezanec razpolaga z v redu vodenimi evidencami in da zemljišče obdeluje v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.

52. člen

Vlaganja po prvi in tretji alinei prvega odstavka prejšnjega člena, izvršena v letu, za katero se davek odmerja, dokaže zavezanec ob letni napovedi z računi o vlaganjih v družbeno organizirano modernizacijo kmetijstva oziroma s pogodbo o združevanju sredstev, iz katere je razviden znesek združenih sredstev, namen združitve in kdaj so bila sredstva združena. Če višina vloženih oziroma združenih sredstev presega višino neobdavčenega dela davčne osnove, se za razliko vloženih sredstev znižuje davčna osnova v naslednjih letih.

Če zavezanec osnovno sredstvo, ki je bilo nabavljeno iz neobdavčenih sredstev, odtuji ali da v najem, preden je vrednost osnovnega sredstva v celoti amortizirana, se sredstva znižanih davčnih osnov, porabljena za to osnovno sredstvo, naknadno obdavčijo razen, če zavezanec dokaže, da je kupnino vložil v osnovna sredstva, ki jih ne bi moral nadomestiti iz priznane amortizacije.

53. člen

Razliko med znižano davčno osnovo in med sredstvi, ki jih je zavezanec uporabil za namene iz prve in tretje alinee prvega odstavka 51. člena tega zakona v letu, za katero se davek odmerja, uporabi v tekočem letu za vse namene, za katere se lahko zniža davčna osnova.

Če zavezanec v letu, za katero se davek odmerja, ni vlagal sredstev za družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva oziroma jih ni združil v organizacijo združenih kmetov oziroma organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnost kmetov, uporablja celotno znižano davčno osnovo v tekočem letu za namene iz prvega odstavka 51. člena tega zakona.

V posebni evidenci, ki jo predpiše republiški davčni organ, in ki je sestavni del letne napovedi, zavezanec izkaže, da je sredstva znižane davčne osnove iz leta pred letom, za katero vlaga davčno napoved, v celoti porabil za namene, za katere se lahko zniža davčna osnova. Če sredstev znižane davčne osnove ni porabil ali jih je porabil nenamensko, se od neporabljenih oziroma nenamensko porabljenih sredstev znižane davčne osnove, naknadno odmeri davek.

54. člen

Od naknadno odmerjenega davka po drugem odstavku 52. člena in tretjem odstavku 53. člena tega zakona plača zavezanec obresti po obrestni meri iz 214. člena tega zakona. Obresti se obračunajo od dneva, ko bi moral biti davek plačan, če zavezancu ne bi bila znižana davčna osnova.

55. člen

Osnova za davek iz kmetijstva, ki se ne odmerja po dejanskem dohodku, je katastrski dohodek.

Osnova za davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda, je vrednost lesa, odkazanega za posek, skladno z gozdnogospodarskim načrtom in dinamiko njegovega izvajanja. Davek se odmeri za leto v katerem se mora posek izvršiti. Davek se ne odmeri od lesa, odkazanega za drva, in tudi ne od tistega dela lesa za neposredno lastno uporabo, ki je namenjen za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva. Osnovo za odmero določi davčni organ glede na količino lesa in del prodajne cene lesa, ki pripada lastniku gozda. Podatke o količini in ceni lesa sporoči davčnemu organu gozdnogospodarska organizacija.

56. člen

Stopnje davka iz kmetijstva so proporcionalne. Stopnje davka iz kmetijstva se lahko določijo različno za zavezance, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, in za druge zavezance.

Občinska skupščina predpiše višjo stopnjo davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, ki niso obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Višino stopnje določi občinska skupščina v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike.

Stopnje davka iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku, so lahko različne po vrstah dejavnosti, ter glede na pogoje gospodarjenja.

Občinska skupščina lahko predpiše različne stopnje davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za posamezne skupine katastrskih občin ali za posamezne katastrske občine oziroma njihove dele.

Če je občinska skupščina predpisala različne stopnje občinskega davka iz kmetijstva za posamezne skupine katastrskih občin ali za posamezne katastrske občine, se davek odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, na katere območju je zemljišče, če občinska skupščina ne določi drugače.

57. člen

Razdelitev območja občine na posamezne skupine katastrskih občin, ali na posamezne katastrske občine, za katere se predpisujejo različne stopnje občinskega davka, je treba izvršiti po enotnih merilih ob upoštevanju reliefa, kakovosti tal, oddaljenosti in kupne moči tržišča ter oddaljenosti od prometnih zvez, tako da se razvrstijo:

-

v prvo skupino - ravna do blago nagnjena zemljišča, ki dopuščajo uporabo težke mehanizacije in imajo dobre komunikacijske ter prav dobre tržne pogoje;

-

v drugo skupino - blago valovita gričevnata zemljišča z manjšimi nadmorskimi višinami, ki dopuščajo uporabo težje mehanizacije in imajo razmeroma dobre tržne pogoje;

-

v tretjo skupino - hriboviti predeli z večjimi višinami naselij, ki dopuščajo uporabo lažje mehanizacije;

-

v četrto skupino - gorati predeli.

Če so v predelih z ugodnim reliefom tla slabše kakovosti (kamnita, preplitva, močvirna) ali slabši tržni pogoji, se katastrska občina razvrsti za eno do dve skupini nižje. Če niso vsa zemljišča posamezne katastrske občine izenačena glede reliefa ali kakovosti tal, se razvrstijo v tisto kategorijo, v katero spada večji del obdelovalnih površin.

Če so v posamezni skupini večje razlike glede reliefa zemljišča in tržnih pogojev, lahko občinska skupščina za del katastrskih občin iste skupine določi posebne stopnje, vendar v eni skupini lahko predpiše največ dve različni stopnji.

58. člen

Davek iz kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka zemljišča, ki se da izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo, in sicer ne glede na to, ali se v resnici tako izkorišča ali ne.

Davek iz kmetijstva se ne plačuje od katastrskega dohodka zemljišča, ki ga je pristojni organ na podlagi zakona prepovedal izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo.

59. člen

Davka iz kmetijstva so trajno oproščeni dohodki od:

1. zemljišč pod stavbami in dvorišč, če niso dana v zakup;

2. dvorišč cerkva;

3. zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, prekopi in jezovi, objekti za potrebe splošne ljudske obrambe, obrambni, vrbni in drugi zaščitni nasadi, rovi in druge naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za osuševanje ali namakanje.

Oprostitve iz prejšnjega odstavka prenehajo, če se zemljišče neha uporabljati v namen, ki daje pravico do oprostitve.

Prenehanje razlogov za oprostitev po tem členu mora davčni zavezanec naznaniti davčnemu organu.

60. člen

Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki od zemljišč:

l. na katerih se zasadijo novi vinogradi;

2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.

Navedene oprostitve se priznajo samo, če za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ ugotovi, da so bila dela opravljena strokovno in skladno s programi razvoja kmetijstva v SR Sloveniji oziroma občin.

Natančnejše določbe o tem, katera zemljišča se začasno oproste davka po tem členu, pogoje za oprostitev ter čas oprostitve, v mejah določenega roka predpišejo občinske skupščine.

Začasno oprostitev davka po tem členu uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. Vlogo je treba vložiti do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Če vloga ni pravočasno vložena, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša. Davčni organ odloči o zahtevi na podlagi podatkov za kmetijstvo pristojnega občinskega upravnega organa.

61. člen

Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega zneska, ki ga določi občinska skupščina.

Davka iz kmetijstva so od dohodka negozdnih zemljišč oproščeni zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega zneska, ki ga določi občinska skupščina.

Občinske skupščine lahko predpišejo oprostitve davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč teh zavezancev ne presega zneska, ki ga določi občinska skupščina, in pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu o zakonom o kmetijskih zemljiščih.

62. člen

Ne plačuje se davek iz kmetijstva za zemljišče, ki ga je zavezanec oddal družbenopravni osebi v zvezi z uveljavljanjem pravice do preživninskega varstva kmetov.

63. člen

Zavezancem davka iz kmetijstva, vključenim v družbeno organizirano proizvodnjo, ki sprejemajo in izpolnjujejo usmeritve setvenih planov občin, se glede na obseg združevanja proizvodnje, upoštevajoč proizvodne možnosti kmečkega gospodarstva, prizna davčna olajšava pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Druge pogoje in merila ter višino davčne olajšave, ki je lahko različna glede na vrsto kmetijske proizvodnje, določi občinska.skupščina.

64. člen

Zavezancem davka iz kmetijstva - združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, lahko občinska skupščina prizna davčno olajšavo, odvisno od obsega in dolžine takega sodelovanja.

65. člen

Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.

Za sredstva, vložena v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva se štejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme ter sredstva, vložena v živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo svinjskega, govejega mesa in mleka, za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje). Olajšava pripada tudi zavezancu, ki skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega določen znesek. Pogoje in obseg olajšave določi občinska skupščina.

66. člen

Če se da zemljišče za več kot eno leto v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo, lahko občinska skupščina prizna davčno olajšavo. Višina davčne olajšave je odvisna od trajanja zakupa.

Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se ne more priznati, če organizacija združenega dela taka zemljišča z zakupno ali s kooperacijsko pogodbo prepusti v izkoriščanje lastniku zemljišča, razen če pri kooperacijski pogodbi delež organizacije združenega dela v doseganju skupnega dohodka od tega zemljišča presega 50 %.

Če je zemljišče dano v zakup občanu ali je dano v zakup organizaciji združenega dela za nekmetijske namene, plačuje zakupodajalec davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka ali od dohodka od zakupnine glede na to, kateri dohodek je večji.

67. člen

Zavezancem davka iz kmetijstva, ki preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne družinske člane, in njihov letni dohodek na družinskega člana ne presega 12 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 10 % za vsakega takega člana.

Zavezancem davka iz kmetijstva, ki niso zmožni za delo, in v družinski skupnosti nimajo za delo zmožnih drugih članov gospodinjstva, letni dohodek zavezanca in drugih članov gospodinjstva pa ne presega 50 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 50 % pod pogojem, da je davčni zavezanec storil vse potrebno, da bi bilo zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.

V letni dohodek iz prvega in drugega odstavka tega člena se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki, ter pokojnine.

Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva, ki ga za vsako leto ugotovi republiški davčni organ. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Višina katastrskega dohodka in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pavšalni letni znesek davka, se upoštevajo po zadnji izvršeni odmeri.

Olajšave po prvem in drugem odstavku tega člena se priznavajo ob letni odmeri davka. Izjemoma se te olajšave priznavajo pozneje, če zavezanec to uveljavlja do konca koledarskega leta, v katerem se davek odmerja.

Za mladoletne otroke po tem členu se štejejo otroci do 15. oziroma 17. leta starosti, če se šolajo v osnovni šoli; če nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe in niso v delovnem razmerju, pa za čas izobraževanja, vendar največ do 26. leta starosti.

Za nezmožne za delo po tem členu se štejejo ženske, stare nad 60. let, in moški, stari nad 65 let, ženske v letu, v katerem so rodile, ter druge osebe, za katere je z odločbo pristojnega organa ali z zdravniškim spričevalom ugotovljena. več kot 50 % trajna nezmožnost za delo.

68. člen

Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečit, se prizna posebna olajšava.

Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Če znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka po prejšnjem odstavku v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca od negozdnih površin v enem koledarskem letu več kot 20 %, se zmanjša katastrski dohodek negozdnih površin za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Razlika med prej odmerjenim davkov in davkom, odmerjenim od katastrskega dohodka, zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše.

Zavezanec lahko uveljavlja nastalo škodo s posebno zahtevo v 15 dneh po nastanku škode. O zahtevi odloča davčni organ na podlagi ocenjene škode. Škodo oceni posebna cenilna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.

69. člen

Davčna olajšava se prizna zavezancem davka iz kmetijstva, ki so imeli v letu, za katero se davek odmerja, izdatke za pogreb družinskih članov. Davčna olajšava se prizna tako, da se odmerjeni davek zniža za znesek, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Olajšava za pogreb družinskega člana se lahko prizna največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna pristojna zdravstvena skupnost, vendar le zavezancu, ki ni upravičen do povračila teh stroškov od zdravstvene skupnosti.Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca februarja po preteku leta, v katerem so stroški nastali.

70. člen

Občinska skupščina lahko predpiše davčne olajšave za:

1.

zemljišča v obmejnem pasu in na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno;

2.

zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno;

3.

zemljišča, na katerih se z vlaganji zavezanca izvede melioracija, komasacija ali arondacija.

71. člen

Občinska skupščina lahko predpiše davčno olajšavo zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, ali v sanacijo virov onesnaževanja okolja.

72. člen

Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na.proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini, ki jo določi občinska skupščina.

Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se lahko prizna posebna, olajšava. Merila in pogoje ter višino olajšave določi občinska skupščina.

73. člen

Kmetom - borcem narodnoosvobodilne vojne se pri odmeri davka iz kmetijstva priznajo naslednje olajšave:

1.

kmetom - imetnikom »Partizanske spomenice 1941«, se odmerjeni davek zniža za. 50 %;

2.

kmetom - borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne in imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju s pričetkom pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943 do 15. maja 1945, se odmerjeni davek zniža za 30 %;

3.

kmetom - borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne in imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju, s pričetkom pred 1. januarjem 1945, se odmerjeni davek zniža za 20 %;

4.

kmetom - borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne in imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju od 1. januarja 1945, se odmerjeni davek zniža za 10 %.

S kmeti - imetniki »Partizanske spomenice 1941« iz 1. točke prejšnjega odstavka so glede priznavanja olajšave izenačeni španski borci in predvojni revolucionarji.

S kmeti - borci iz 4. točke prvega odstavka tega člena so glede priznavanja olajšave izenačeni borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.

Pravica do olajšave pripada tudi zakoncu umrlega borca v višini, kot bi pripadala umrlemu borcu.

Olajšava po tem členu se prizna tudi v primeru, ko zakonec zavezanca izpolnjuje pogoje za priznavanje olajšave.

Olajšava po tem členu se ne prizna, če ima zavezanec oziroma njegov zakonec poleg dohodkov iz kmetijstva tudi osebni dohodek iz delovnega razmerja, pokojnino ali dohodek iz gospodarske ali druge samostojne dejavnosti, od katere se odmerja davek od letnih osnov oziroma v letnem znesku.

74. člen

Davčne olajšave se priznajo v obliki znižanja odmerjenega davka. Pogoje, merila in obseg oprostitev ter olajšav določijo občinske skupščine v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike.

75. člen

Če pride na podlagi odločbe državnega organa do spremembe v lastnini zemljišča, se na zahtevo zavezanca ali državnega organa odpiše del davka iz kmetijstva, ki odpade na to zemljišče in sicer za vsa leta, v katerih zavezanec zaradi takih sprememb od njega ni imel dohodka, čeprav postopek za izvedbo sprememb še ni končan.

Davek po prejšnjem odstavku se odpiše tudi, kadar lastnik podari zemljišče kmetijski, zemljiški skupnosti, organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji, oziroma skupnosti.

Za podaritev po prejšnjem odstavku velja tudi enostranska izjava volje, ki jo v zakoniti obliki poda lastnik zemljišča.

3. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti

76. člen

Zavezanec za davek iz dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) je delovni človek, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi sredstvi v skladu s predpisi opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti in s tem v obliki stalnega ali postranskega poklica ali priložnostno pridobiva dohodek.

77. člen

Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov doseženih:

1.

z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni celotni prihodek ne presega višine, ki jo določi občinska skupščina;

2.

z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni celotni prihodek ne presega višine, ki jo določi občinska skupščina;

3.

s prodajo nepredelanih odpadkov, pridobljenih z neposrednim zbiranjem;

4 s prodajo izdelkov domače in umetne obrti, če to obrt opravlja občan na domu sam ali s člani skupnega gospodinjstva na podlagi priglasitve pristojnemu občinskemu upravnemu organu ter je dano mnenje Gospodarske zbornice Slovenije, da izdelki štejejo za predmete domače oziroma umetne obrti;

5.

z oddajo viškov električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne ne presega 100 kW.

78. člen

Za dohodke od samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti se ne šteje:

1.

vrednost proizvodov in storitev opravljenih v okviru lastnega gospodinjstva za neposredne potrebe gospodinjstva;

2.

dohodkov od prodaje na običajen način predelanih lastnih kmetijskih pridelkov (vino, žganje, olje, volna in podobno).

79. člen

Če ima več delovnih ljudi dohodek od opravljanja gospodarske ali negospodarske dejavnosti v skupni obratovalnici, ustanovljeni po določbah obrtnega zakona oziroma v skupnostih ustanovljenih po zakonu o združenem delu, je vsak od njih zavezanec za davek od dela dohodka, ki mu pripada na podlagi pogodbe o ustanovitvi skupne obratovalnice oziroma skupnosti. Dohodek skupne obratovalnice oziroma skupnosti se ugotavlja skupno.

80. člen

Davek iz gospodarskih dejavnosti se odmerja po dejanskem dohodku, v pavšalnem letnem znesku in v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).

81. člen

Davek iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, ki ne izpolnjujejo pogojev za obdavčitev v pavšalnem letnem znesku, določenih v tem zakonu ali odloku občinske skupščine.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se davek iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem. dohodku ne plačuje od dohodkov, ki ne izvirajo iz gospodarske dejavnosti zavezanca in za katere je v zakonu določeno, da se od njih plačuje davek po odbitku.

82. člen

Osnova za davek iz.gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, je ostanek čistega dohodka iz gospodarske dejavnosti zavezanca.

Ostanek čistega dohodka v smislu tega zakona se ugotovi takole:

1.

od celotnega prihodka od dejavnosti se odštejejo materialni stroški in amortizacija;

2.

tako ugotovljeni dohodek se zmanjša za zakonske in pogodbene obveznosti določene s tem zakonom ter druge dajatve, ki se krijejo iz dohodka;

3.

tako ugotovljeni čisti dohodek se zmanjša za:

-

osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov delavcev, pod pogoji in po merilih, iz kolektivne pogodbe,

-

neto znesek zavarovalne osnove, od katere se za leto, za katero se davek odmerja, obračuna prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obračunani davek in prispevek iz osebnega dohodka zavezanca in za nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe v višini, ugotovljeni po merilih, ki jih kolektivna pogodba določa za delavce,

-

posebna nadomestila izplačana delavcem v skladu s kolektivno pogodbo za izume, znake razlikovanja in tehnične izboljšave, za katere je s potrdilom posebne komisije, ustanovljene pri republiškem upravnem organu, pristojnem za raziskovalno dejavnost, izkazano, da gre za te oblike ustvarjalnosti,

-

sredstva skupne porabe delavcev pod pogoji in po merilih iz kolektivne pogodbe in za regres za letni dopust za zavezanca v višini, kot to določa kolektivna pogodba za delavce;

4.

po izvedeni razporeditvi čistega dohodka preostali znesek predstavlja ostanek čistega dohodka

Pri ugotavljanju ostanka čistega dohodka se amortizacija in materialni stroški upoštevajo v sorazmernem delu, ki odpade na ustvarjeni celotni prihodek.

Če zavezanec ne doseže ostanka čistega dohodka najmanj v višini 10 % poprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja, plača davek iz gospodarske dejavnosti v višini, ki ustreza pavšalnemu letnemu znesku, ugotovljenemu po 95. členu tega zakona.

83. člen

Celotni prihodek od dejavnosti predstavljajo prihodki obratovalnice, ki sestoje iz:

-

skupnega zneska plačil za prodane proizvode in storitve v koledarskem letu, v katerega je vključen davek od prometa proizvodov in storitev (plačana realizacija);

-

dohodkov doseženih na podlagi združevanja dela in sredstev in na podlagi poslovnega sodelovanja,

-

drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti,

-

vse to, zmanjšano za davek od prometa proizvodov in storitev.

Izjemoma se šteje za celotni prihodek vrednost prodanih proizvodov in storitev (fakturirana realizacija), če to zavezanec zahteva v letni napovedi. Pri prehodu iz plačane na fakturirano realizacijo se v celotni prihodek všteje tudi fakturirani celotni prihodek, ki v preteklem letu ni bil plačan. Pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo se v celotni prihodek ne vštejejo plačila vključena v fakturirani celotni prihodek preteklega leta.

84. člen

Amortizacija se obračunava od nabavne vrednosti osnovnih sredstev, povečane za stroške dostave in montaže.

Amortizacija se priznava za osnovna sredstva, vpisana v knjigi oziroma kartoteki osnovnih sredstev.

Za osnovna sredstva , od katerih se obračunava amortizacija po tem zakonu štejejo:

1.

gradbeni objekti,

2.

oprema,

3.

vlaganja za pridobitev pravice do patenta, pravice do licence, pravice do modela in pravice do vzorca.

Za osnovna sredstva se ne šteje droben inventar.

Podrobnejšo opredelitev osnovnih sredstev, od katerih se obračunava amortizacija, način vrednotenja osnovnih sredstev in stopnje amortizacije predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

86. člen

Za zakonske in pogodbene obveznosti ter druge dajatve v smislu 2. točke 82. člena tega zakona se štejejo:

1.

obračunani prispevki samoupravnim interesnim skupnostim s področja družbenih dejavnosti ki se plačujejo iz dohodka;

2.

članski prispevki gospodarskim zbornicam in splošnim združenjem ter strokovnim društvom;