Kolektivna pogodba za lesarstvo

1776. Kolektivna pogodba za lesarstvo

Na podlagi določil Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o kolektivnih pogodbah sklepata pogodbeni stranki

A) kot predstavnika delodajalcev:
– Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje lesne in pohištvene industrije
– Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za les in papir
in
B) kot predstavnika delojemalcev:
– SINLES – Sindikat lesarstva Slovenije
– Neodvisnost KNSS – Konfederacija novih sindikatov Slovenije

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za lesarstvo

II. NORMATIVNI DEL

1. Tarifni razredi in razvrstitev del

2. člen

Razvrstitev del

(1)

Delovna mesta se razvrščajo v sedem zahtevnostnih oziroma tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:

I. enostavna dela,

II. manj zahtevna dela,

III. srednje zahtevna dela,

IV. zahtevna dela,

V. bolj zahtevna dela,

VI. zelo zahtevna dela,

VII. visoko zahtevna dela.

(2)

Predlog splošnega akta, s katerim uredi sistemizacijo delovnih mest, mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku 8 dni. Če je sindikat posredoval mnenje v tem roku, ga mora delodajalec pred sprejemom splošnega akta obravnavati in se do njega opredeliti.

3. člen

Tipična dela in naloge

Tipična dela in naloge po zahtevnostnih oziroma tarifnih razredih so:

I. zahtevnostni oziroma tarifni razred (enostavna dela)

Enostavna dela, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi. Za opravljanje teh del ni potrebno posebno strokovno izobraževanje. Težišče je na pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog. Zahtevana izobrazba: končana osnovnošolska obveznost. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

-

pomožna dela pri strojni in ročni obdelavi, sestavljanju, lepljenju, furniranju in pri površinski obdelavi;

-

zavijanje in embaliranje polizdelkov in izdelkov;

-

ročno brušenje, kitanje, luženje in lakiranje;

-

ročno transportiranje materialov, polizdelkov in izdelkov;

-

skladiščna dela pri skladiščenju materialov, polizdelkov in izdelkov;

-

zlaganje in prekladanje žaganega lesa;

-

valjanje hlodov na krlišču.

II. zahtevnostni oziroma tarifni razred (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, obsegajo opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah ipd. Za to raven zahtevnosti je potrebna osnovnošolska izobrazba z dodatnim verificiranim programom specifičnega usposabljanja. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

-

sortiranje in lupljenje hlodovine;

-

sortiranje in izračunavanje oblog;

-

sekanje in sortiranje odpadkov;

-

sestavljanje zabojev in palet;

-

čeljenje lesa;

-

izdelovanje moznikov;

-

strojno spajanje furnirja;

-

vrtanje, žaganje in skobljanje polizdelkov;

-

izdelovanje konstrukcij;

-

tapeciranje delov in polizdelkov;

-

strojno šivanje blaga in usnja;

-

sestavljanje in lepljenje polizdelkov in podsestavov;

-

ročno furniranje robov;

-

sklapanje okenskih kril;

-

impregniranje in barvanje sestavnih delov;

-

zahtevno luženje in lakiranje;

-

zahtevna pomožna dela pri strojih;

-

ročna montaža okovja;

-

kopiranje in razmnoževanje;

-

enostavna administrativna dela.

III. zahtevnostni oziroma tarifni razred (srednje zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme. Zahtevana izobrazba: osnovna šola in dveletni verificirani program. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

-

strojno čiščenje hlodovine;

-

razžagovanje hlodovine na polnojarmeniku ali hlodarki;

-

izdelovanje iverja;

-

krojenje lesa in furnirja;

-

zahtevno čeljenje;

-

sortiranje žaganega lesa;

-

stiskanje na stiskalnicah in furniranje;

-

strojno zabijanje moznikov;

-

žaganje na večlistni krožni žagi;

-

brušenje na večvaljnem brusilnem stroju;

-

skobljanje na štiristranskem skobeljnem stroju;

-

zahtevno vrtanje, žaganje, brušenje in rezkanje;

-

montaža kril in ključavnic;

-

izdelovanje nosilcev;

-

zastekljevanje oken;

-

brizganje;

-

upravljanje proizvodnih linij;

-

zahtevna administrativna dela;

-

zahtevna montažna dela;

-

totalna vizualna kontrola izdelkov.

IV. zahtevnostni oziroma tarifni razred (zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter tehnično-administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi materialov ipd. ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov. Za to raven zahtevnosti ustreza znanje, pridobljeno v triletnem srednjem izobraževanju (poklicna šola). V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

-

najzahtevnejše sestavljanje končnih izdelkov;

-

popravljanje končnih izdelkov;

-

izdelovanje šablon, modelov, vzorcev in delovnih pripomočkov;

-

strojno brušenje in vzdrževanje rezil;

-

montiranje in servisiranje izdelkov na terenu;

-

izvajanje sušenja lesa;

-

inštruiranje delovne faze;

-

upravljanje zahtevnih proizvodnih linij;

-

vodenje delovnih skupin v proizvodnji in skladiščih;

-

zahtevnejša priprava podatkov za obračun proizvodnje in OD;

-

zelo zahtevna administrativna dela.

V. zahtevnostni oziroma tarifni razred (bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varstva pri delu. Za to raven zahtevnosti ustreza znanje, pridobljeno v štiriletnem srednjem izobraževanju (smer tehnik). V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

-

izdelovanje kalkulacij;

-

upravljanje zahtevnejše kontrole kakovosti;

-

vodenje del v oddelku ali na manjšem gradbišču;

-

izvajanje proizvodnega dela učencev;

-

opravljanje izredno zahtevnih proizvodnih linij;

-

samostojna dela v knjigovodstvu in računovodstvu;

-

konstruiranje izdelkov;

-

izvajanje ekonomske propagande;

-

prodajanje proizvodov in izdelkov;

-

analiza dela ter študij dela (normiranje);

-

planiranje proizvodnje, materiala in vzdrževanja;

-

predpisovanje tehnoloških postopkov;

-

operativna nabava surovin in materiala na domačem trgu;

-

operativna prodaja na domačem trgu.

VI. zahtevnostni oziroma tarifni razred (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja. Za to raven zahtevnosti ustreza pridobljeno znanje v programih višješolskega izobraževanja. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela in naloge:

-

organiziranje in vodenje del v več oddelkih;

-

oblikovanje dokumentacije;

-

organiziranje in oblikovanje delovnih mest;

-

študij in oblikovanje internega transporta, vzdrževanja surovin, repromateriala in skladiščenja;

-

analiza in predpisovanje postopkov kalkulacij;

-

raziskovalno delo na posameznem izdelku, surovini, repromaterialu;

-

zahtevnejša dela v knjigovodstvu in računovodstvu;

-

oblikovanje propagandnih sporočil;

-

zahtevnejše konstuiranje izdelkov;

-

vodenje delovnih procesov;

-

vodenje organizacijskih enot ali oddelkov samostojnih strokovnih služb;

-

projektiranje tehnologij proizvodnje;

-

opravljanje tehnološko komercialnih del v inženiringu;

-

operativna prodaja na tujih trgih;

-

vodenje inovacijske dejavnosti;

-

planiranje proizvodnih procesov.

VII. zahtevnostni oziroma tarifni razred (visoko zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd. Za to raven zahtevnosti ustreza znanje, pridobljeno v programih visokošolskega izobraževanja. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

-

oblikovanje in predpisovanje informacijskih sistemov;

-

analiza in projektiranje domačega trga;

-

razvoj nadomestnih surovin in repromaterialov;

-

razvoj in projektiranje strojev, naprav, orodij in načinov dela;

-

projektiranje proizvodnih procesov;

-

razvoj in oblikovanje tehnoloških procesov;

-

razvoj in oblikovanje proizvodov;

-

analiza in projektiranje zunanjega trga.

2. Pogodba o zaposlitvi

4. člen

Pogodba o zaposlitvi

(1)

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:

-

podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,

-

datum nastopa dela,

-

naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi,

-

kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,

-

čas trajanja delovnega razmerja in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,

-

določilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom,

-

določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,

-

določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,

-

določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,

-

določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,

-

dolžino odpovednih rokov,

-

navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in

-

druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z zakonom o delovnih razmerjih.

(2)

Delodajalec zagotovi ustrezno informiranost in dostopnost kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

5. člen

Drugi primeri sklepanja delovnega razmerja za določen čas

Poleg v zakonu določenih primerov se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene, če gre za:

-

delo na določenem projektu,

-

delo v predstavništvih in hčerinskih družbah v tujini.

6. člen

Projektno delo

V primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto ali drugo delo za več kot dve leti.

3. Poskusno delo in pripravništvo

7. člen

Poskusno delo

(1)

V pogodbi o zaposlitvi se delavec in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu.

(2)

Trajanje poskusnega dela za posamezna dela lahko znaša:

-

za dela I. do III. zahtevnostnega oziroma tarifnega razreda največ 1 mesec,

-

za dela IV. zahtevnostnega oziroma tarifnega razreda največ 2 meseca,

-

za dela V. zahtevnostnega oziroma tarifnega razreda največ 4 mesece,

-

za dela od VI. zahtevnostnega oziroma tarifnega razreda dalje največ 6 mesecev.

(3)

Obdobje poskusnega dela se lahko tudi skrajša, če se tako s pisnim sporazumom dogovorita delavec in delodajalec.

(4)

Način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene tega dela se določi v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma drugem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi za male delodajalce.

8. člen

Pogodba o zaposlitvi pripravnika

(1)

Delodajalec lahko po lastni odločitvi sklene pogodbo o zaposlitvi s pripravnikom, ki pri delodajalcu začne prvič po končanem izobraževanju opravljati dela, ustrezna vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takem obsegu, da bi samostojno opravljal delo v svoji stroki.

(2)

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

9. člen

Trajanje pripravništva

(1)

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače, in sicer:

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev,

(2)

Pripravništvo se lahko podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se lahko podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(3)

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).

(4)

V pogodbi o zaposlitvi se določi tudi trajanje pripravništva in mentorja.

(5)

Zaradi nadpovprečne uspešnosti pripravnika se lahko na predlog mentorja pripravništvo skrajša največ za 1 (polovico).

(6)

Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravništvo skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.

10. člen

Spremljanje in ocenjevanje pripravništva

(1)

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor ali ustrezna strokovna služba. Delodajalec mora omogočiti pripravniku v okviru usposabljanja za samostojno opravljanje dela tudi pripravo na izpit.

(2)

Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj.

(3)

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(4)

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo praviloma enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(5)

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, mu preneha pogodba o zaposlitvi z dnem ponovnega opravljanja pripravniškega izpita.

4. Opravljanje drugega dela

Kolektivna pogodba za lesarstvo

Časovnica