TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati 500,00 EUR sodne takse.

Tudi po presoji Vrhovnega sodišča sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga po dodatnem zaslišanju izvedencev Inštituta za raziskavo prometnih nezgod, ki so sodelovali pri izdelavi mnenja C. ali z zavrnitvijo izvedenca cestnoprometne stroke iz tujine, ni kršilo obdolžencu ne pravice do obrambe in tudi ne 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče je prepričljivo obrazložilo, katera so tista dejstva in dokazi, na katerih temelji izrek obsodilne sodbe, pojasnilo pa je tudi, da so izvedenska mnenja tako izvedencev medicinske stroke kakor tudi prometne stroke o tem, kje je kdo sedel pred trkom, bolj ali manj verjeten približek resnici, ter zato navedeno dodatno dokazovanje položaja oseb v vozilu (z izvedenci) ni potrebno. To pomeni, da je sodišče po tem, ko je angažiralo izvedence medicinske in cestnoprometne stroke, prebralo njihova mnenja in izvedence in strokovnjake zaslišalo, presodilo, da predvsem glede na dejstvo, da nihče v avtomobilu ni bil pripet z varnostnim pasom ter upoštevaje nekontrolirano rotiranje avtomobila in to zunaj cestišča po neravnem terenu, dodatno zaslišanje izvedenca ali angažiranje tujega izvedenca ni primerno sredstvo za ugotavljanje dejstva, kdo je bil voznik avtomobila v kritičnem času, ali vsaj ni tisto sredstvo, ki bi z gotovostjo lahko ovrglo ali potrdilo očitek v obtožbi. Navedeno tudi pomeni, da ima sodba razloge o zavrnitvi dokazov.