TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se na pritožbo ter po uradni dolžnosti izpodbijana sodba spremeni tako, da se: V 1. odstavku izreka izpodbijane sodbe doda besedilo "in se disciplinski postopek ustavi".

V 3. odstavku ne na koncu 2. vrstice doda besedilo "za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela." 4. odstavek se spremeni tako, da se zahtevek za razveljavitev sklepov o suspenzu z dne 13. 5. 1994 in 27. 7. 1994 zavrne.

5. odstavek se spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožniku za čas suspenza od 13. 5. 1994 do prenehanja delovnega razmerja po sklepu pritožbene komisije z dne 30. 8. 1994 izplačati razliko med prejetim nadomestilom plače in polno plačo, ki bi jo prejel, če bi bil na delu v navedenem času, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne razlike mesečno zapadlega zneska do plačila, v 8 dneh pod izvršbo." V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Sodišče mora paziti po uradni dolžnosti na zastaralne roke za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka. Pritožbeno sodišče mora ob reševanju pritožbe paziti na pravilno uporabo materialnega prava. Ker je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da so potekli roki za vodenje disciplinskega postopka, je odločitvi o razveljavitvi disciplinskih sklepov dodalo, da se postopek ustavi. V obrazložitvi pa je navedlo pravilno pravno podlago za tako odločitev. Sodišče v postopku, v katerem presoja zakonitost sklepov o odstranitvi delavca z dela ali organizacije (suspenz), ugotavlja ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o začasni odstranitvi delavca in ali so bili sklepi izdani po predpisanem postopku. Napačna je odločitev sodišča prve stopnje, da je potrebno sklepe o odstranitvi delavca z dela razveljaviti iz razloga, ker je razveljavilo disciplinske sklepe. Sklepe o odstranitvi delavca je potrebno presojati posebej in so lahko zakoniti, vendar v primeru, ko sodišče disciplinske sklepe razveljavi, delavcu pripada razlika med prejetim nadomestilom plače za čas suspenza in polno plačo na podlagi določbe 98. člena ZDR.