Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR) |...

2479. Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR)

Razglašam Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. julija 2023.

Št. 003-02-3/2022-195

Ljubljana, dne 14. julija 2023

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O OHRANJANJU IN RAZVOJU ROKODELSTVA (ZORR)

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon ureja rokodelstvo z namenom njegovega ohranjanja in razvoja.

(2)

Ohranjanje in razvoj rokodelstva se uresničuje s prenosom rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, podeljevanjem naziva priznani rokodelec, certificiranjem rokodelskih izdelkov, poimenovanjem rokodelskih panog, spodbujanjem dejavnosti in povezovanjem subjektov podpornega okolja in njegovih nosilcev, z izvajanjem drugih ukrepov in s finančnimi spodbudami v skladu s tem zakonom.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»rokodelstvo« je uporaba različnih tradicionalnih znanj, spretnosti in veščin za pretežno ročno izdelovanje, popravljanje in z njimi povezane storitve, tudi za sodobno umetniško in oblikovalsko ustvarjanje rokodelskih izdelkov;

2.

»rokodelec ali rokodelka (v nadaljnjem besedilu: rokodelec)« je oseba, ki je nosilec rokodelskih znanj, spretnosti in veščin;

3.

»rokodelski izdelek« je predmet uporabne ali okrasne vrednosti, ki ga je izdelal rokodelec s pretežno ročnim delom, z uporabo tradicionalnih ali sodobnih orodij ter z rokodelskim znanjem, spretnostmi in veščinami;

4.

»prenos rokodelskega znanja« pomeni prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin na eno ali več oseb v obliki formalnega izobraževanja ali formalnega ali neformalnega usposabljanja.

3. člen

(priznani rokodelec)

(1)

Rokodelec lahko pridobi naziv priznani rokodelec, ki potrjuje, da rokodelec obvlada določeno rokodelsko panogo in je usposobljen za prenos rokodelskega znanja. Naziv priznani rokodelec se izkazuje z listino (v nadaljnjem besedilu: listina).

(2)

Naziv priznani rokodelec se lahko pridobi tudi kot častni naziv.

(3)

Naziv priznani rokodelec se lahko upošteva pri dodeljevanju sredstev za projekte, s katerimi se uresničujejo ukrepi za ohranjanje in razvoj rokodelstva v skladu s tem zakonom.

4. člen

(listina priznani rokodelec)

(1)

Listina iz prejšnjega člena se pridobi na podlagi uspešno opravljenega usposabljanja v obliki rokodelske sheme v skladu s 5. členom tega zakona ali na podlagi pozitivnega mnenja komisije za častni naziv priznani rokodelec v skladu s 6. členom tega zakona.

(2)

Listino izda Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

(3)

Na listini se navedejo besedilo »priznani rokodelec«, ime in priimek priznanega rokodelca, številka in datum izdaje listine ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije kot izdajatelj.

(4)

Listina, pridobljena na podlagi 5. člena tega zakona, vsebuje prilogo, ki je njen sestavni del in v kateri se navedejo rokodelska panoga, vsebina in izvajalci rokodelske sheme, število ur trajanja pedagoško-andragoških vsebin, število ur izvajanja praktičnega dela usposabljanja, rokodelski izdelek iz praktičnega preverjanja usposobljenosti rokodelca ter pridobljena rokodelska znanja.

(5)

Listina, pridobljena na podlagi 6. člena tega zakona, vsebuje prilogo, ki je njen sestavni del in v kateri se navedejo rokodelska panoga, dokazila o izpolnjevanju meril iz prvega odstavka 6. člena tega zakona ter pozitivno mnenje komisije iz petega odstavka 6. člena tega zakona.

(6)

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije določi grafično podobo listine in logotip.

5. člen

(rokodelska shema)

(1)

Rokodelska shema je oblika usposabljanja za pridobitev naziva priznani rokodelec in je sestavljena iz pedagoško-andragoških vsebin, praktičnega dela usposabljanja iz posamezne rokodelske panoge ter praktičnega preverjanja usposobljenosti rokodelca.

(2)

Rokodelsko shemo izvaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki lahko k sodelovanju povabi subjekte in nosilce podpornega okolja iz prvega in drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(3)

Vsebino rokodelske sheme po posameznih rokodelskih panogah, vključno s trajanjem usposabljanja iz pedagoško-andragoških vsebin, trajanjem praktičnega dela usposabljanja in merili praktičnega preverjanja usposobljenosti rokodelca, določi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in k njej da soglasje minister, pristojen za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister). Vsebina rokodelske sheme vključuje zlasti uporabo različnih tradicionalnih znanj, spretnosti in veščin za pretežno ročno izdelovanje, obdelovanje ali popravljanje rokodelskih izdelkov po posameznih rokodelskih panogah.

(4)

Rokodelec se prijavi na usposabljanje iz prvega odstavka tega člena pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

(5)

Usposabljanje je uspešno opravljeno, ko rokodelec kot slušatelj opravi določeno število ur iz pedagoško-andragoških vsebin, opravi določeno število ur praktičnega dela usposabljanja in pridobi pozitivno oceno pri praktičnem preverjanju usposobljenosti.

(6)

Praktično preverjanje usposobljenosti rokodelca se izvede pred ocenjevalcem, ki poda pisno oceno o rokodelčevem obvladovanju rokodelske panoge po merilih, ki so za posamezno rokodelsko panogo določena v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Ocenjevalca za posamezno rokodelsko panogo določi komisija iz 6. člena tega zakona.

(7)

Po uspešno opravljenem usposabljanju Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda rokodelcu listino najpozneje v enem mesecu od zaključenega praktičnega preverjanja usposobljenosti.

(8)

Usposabljanje ni uspešno opravljeno, če rokodelec kot slušatelj ne opravi določenega števila ur iz pedagoško-andragoških vsebin, ne opravi določenega števila ur praktičnega dela usposabljanja ali če ocenjevalec poda negativno oceno pri praktičnem preverjanju usposabljanja. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pisno obvesti rokodelca o negativni oceni in neuspešno opravljenem usposabljanju najpozneje v enem mesecu po koncu usposabljanja.

(9)

V primeru neuspešno opravljenega usposabljanja se lahko rokodelec ponovno prijavi na usposabljanje iz prvega odstavka tega člena. Če je rokodelec na usposabljanju iz posamezne rokodelske panoge neuspešen dvakrat, sam krije stroške usposabljanja in praktičnega preverjanja usposobljenosti za vsako nadaljnje usposabljanje za posamezno rokodelsko panogo.

6. člen

(častni naziv priznani rokodelec)

(1)

Naziv priznani rokodelec se lahko pridobi kot častni naziv, ki ga podeli komisija za častni naziv priznani rokodelec, ki ugotavlja rokodelska znanja, spretnosti in veščine rokodelca za ta naziv, ob upoštevanju naslednjih meril:

-

rokodelec je nosilec vpisa enote s področja rokodelstva v registru nesnovne kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varovanje kulturne dediščine, ali ima pridobljen certifikat za rokodelski izdelek iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, ali ima vsaj tri priznanja in nagrade s področja rokodelstva s sejmov ali dogodkov v Republiki Sloveniji ali v tujini, in

-

rokodelec ima pridobljen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki se nanaša na posamezno rokodelsko panogo, v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, ali ima dokazila o opravljenih usposabljanjih pri izvajalcih usposabljanj ali izobraževanj, ki se nanašajo na rokodelstvo, ali z dosedanjim delom izkazano usposobljenost za samostojen prenos rokodelskih znanj določene rokodelske panoge, ali dokumentiran opis načina prenosa rokodelskih znanj določene rokodelske panoge, ki ga pripravi rokodelec.

(2)

Komisijo za častni naziv priznani rokodelec imenuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Sestavljajo jo štirje člani, ki so predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, konzorcija rokodelskih centrov, ki vključuje največ povezanih rokodelskih centrov, Zveze društev upokojencev Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja. Člani komisije so imenovani za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člani komisije na prvi seji izmed sebe izberejo predsednika.

(3)

Komisija za častni naziv priznani rokodelec deluje pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in se sestaja na seji najmanj na tri mesece.

(4)

Rokodelec vloži vlogo za pridobitev listine na podlagi tega člena pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

(5)

Če komisija za častni naziv priznani rokodelec ob upoštevanju meril iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da ima rokodelec rokodelska znanja, spretnosti in veščine za pridobitev častnega naziva priznani rokodelec, izda pisno pozitivno mnenje, na podlagi katerega Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v roku enega meseca od izdaje tega mnenja izda rokodelcu listino.

(6)

Če komisija za častni naziv priznani rokodelec ob upoštevanju meril iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da rokodelec nima rokodelskih znanj, spretnosti in veščin za pridobitev častnega naziva priznani rokodelec, izda pisno negativno mnenje, o katerem Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije obvesti rokodelca v roku enega meseca od izdaje tega mnenja.

7. člen

(javni register)

(1)

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije z namenom zaščite potrošnika in zagotavljanja visoke ravni njegove ozaveščenosti o usposobljenosti priznanih rokodelcev vzpostavi in vodi javni register priznanih rokodelcev in ga objavi na svoji spletni strani.

(2)

Javni register priznanih rokodelcev vsebuje naslednje podatke: ime in priimek priznanega rokodelca, rokodelsko panogo, številko in datum izdaje listine iz 4. člena tega zakona.

8. člen

(zaščita rokodelskih izdelkov)

(1)

Zaščita rokodelskih izdelkov se izvaja s certificiranjem rokodelskih izdelkov na podlagi tega zakona.

(2)

Certificiran rokodelski izdelek je rokodelski izdelek, za katerega je izdan certifikat na podlagi 9. člena tega zakona, ki potrjuje, da gre za kakovostno izdelan rokodelski izdelek.

9. člen

(certifikat)

(1)

Certifikat iz drugega odstavka prejšnjega člena izda Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije na podlagi pozitivnega mnenja ocenjevalne komisije za rokodelske izdelke iz 10. člena tega zakona. Mnenje ocenjevalne komisije za rokodelske izdelke o certificiranem rokodelskem izdelku je priloga certifikata. Ta priloga je sestavni del certifikata.

(2)

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije določi grafično podobo certifikata in logotip ter pravila za njegovo reprodukcijo in uporabo ter pravila za namestitev logotipa, sklica na certifikat in mnenja ocenjevalne komisije za rokodelske izdelke o certificiranem rokodelskem izdelku.

10. člen

(ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke)

(1)

Ocenjevalno komisijo za rokodelske izdelke imenuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Sestavljajo jo štirje člani, ki so strokovnjaki s področja etnologije, kulturne antropologije, umetnostne zgodovine, industrijskega ali unikatnega oblikovanja. Dva člana sta strokovnjaka s področja etnologije ali kulturne antropologije, en član je strokovnjak s področja umetnostne zgodovine, en član pa strokovnjak s področja industrijskega ali unikatnega oblikovanja. Ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke lahko v posameznem primeru povabi k sodelovanju strokovnjaka posamezne rokodelske panoge, ki poda neobvezujočo strokovno oceno. Člani so imenovani za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja.

(2)

Ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke deluje pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in se sestaja najmanj na dva meseca. Člani ocenjevalne komisije na prvi seji komisije izmed sebe izberejo predsednika.

(3)

Ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke oceni rokodelski izdelek in izda mnenje k rokodelskemu izdelku na podlagi meril in postopka za ocenjevanje posameznih rokodelskih izdelkov, ki jih podrobneje opredeli Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in o njih da soglasje minister. Merila za ocenjevanje se nanašajo zlasti na uporabno ali okrasno vrednost ali na sodobno umetniško in oblikovalsko ustvarjanje rokodelskega izdelka, ki ga je izdelal rokodelec s pretežno ročnim delom, z uporabo tradicionalnih ali sodobnih orodij ter z rokodelskim znanjem, spretnostmi in veščinami.

(4)

Rokodelec vloži vlogo za pridobitev certifikata na podlagi prejšnjega člena pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in ji priloži svoj rokodelski izdelek, ki mora biti označen s poimenovanjem ali drugo oznako.

(5)

Če ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke izda pozitivno mnenje o rokodelskem izdelku, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda rokodelcu certifikat iz prejšnjega člena v enem mesecu od izdaje tega mnenja.

(6)

Če ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke izda negativno mnenje o rokodelskem izdelku, o tem Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v enem mesecu od izdaje tega mnenja pisno obvesti rokodelca.

(7)

Ugovor na negativno mnenje o rokodelskem izdelku lahko poda rokodelec pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije najpozneje v osmih dneh od dneva prejetega obvestila iz prejšnjega odstavka. O ugovoru odloči ocenjevalna komisija za rokodelske izdelke najpozneje v enem mesecu od vložitve ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, izda pozitivno mnenje iz petega odstavka tega člena. Če ugotovi, da je ugovor neutemeljen, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije rokodelca o tem pisno obvesti.

11. člen

(javna evidenca)

(1)

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije z namenom, da se potrošniku omogoči dostop do podatkov, navedenih na certifikatu iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, ter dostop do informacij o kakovosti certificiranega rokodelskega izdelka, vzpostavi in vodi javno evidenco certificiranih rokodelskih izdelkov. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije javno evidenco objavi na svoji spletni strani.

(2)

Javna evidenca vsebuje naslednje podatke: naziv certificiranega rokodelskega izdelka, sliko izdelka, številko in datum izdaje certifikata, pozitivno mnenje ocenjevalne komisije za rokodelske izdelke o certificiranem rokodelskem izdelku ter ime in priimek rokodelca, ki je izdelal certificiran rokodelski izdelek.

12. člen

(rokodelske panoge)

(1)

Rokodelska panoga je ožje poimenovanje posamezne vrste rokodelske dejavnosti, za katero je značilna določena vrsta rokodelskih znanj.

(2)

Seznam rokodelskih panog predpiše minister in ga objavi na spletnih straneh državne uprave.

13. člen

(podporno okolje)

(1)

Podporno okolje rokodelstva sestavljajo vsi subjekti, ki delujejo na področju rokodelstva:

-

fizične osebe (rokodelci, upokojenci rokodelci, samostojni podjetniki posamezniki, samozaposleni v kulturi na področju kulturne dediščine in ustvarjalnosti, nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, povezane z rokodelstvom, posamezniki, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, povezano z rokodelstvom),

-

pravne osebe ne glede na pravnoorganizacijsko obliko (gospodarske družbe, javni ali zasebni zavodi, zadruge, društva, zbornice ali druge oblike; v nadaljnjem besedilu: rokodelske organizacije),

-

lokalne skupnosti in

-

lokalne akcijske skupine, ki se ustanovijo kot lokalna partnerstva, ki delujejo z namenom priprave in izvajanja strategij lokalnega razvoja, uresničevanja ciljev in potreb lokalnega okolja po načelu »od spodaj navzgor« v skladu z 32. in 33. členom Uredbe 2022/1060/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30. 6. 2021, str. 159–706).

(2)

Nosilci podpornega okolja rokodelstva, ki v okviru svojih nalog v skladu s tem zakonom skrbijo za spodbujanje delovanja in povezovanja subjektov iz prejšnjega odstavka, so:

-

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije,

-

rokodelski centri,

-

konzorcij rokodelskih centrov,

-

Zveza društev upokojencev Slovenije in

-

Slovenski etnografski muzej.

(3)

Rokodelski center je pravna oseba s sedežem na območju Republike Slovenije, ki deluje na področju rokodelstva najmanj pet let samostojno in tako, da združuje posamezne rokodelce ali rokodelske organizacije ter izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

razpolaga s prostori za izvajanje dejavnosti,

2.

ima najmanj dva zaposlena,

3.

sodeluje z najmanj petimi rokodelci, ki imajo vsak po najmanj en certificiran rokodelski izdelek ali imajo naziv priznani rokodelec,

4.

omogoča vključenost vsakemu rokodelcu ali rokodelski organizaciji, ki za to izkaže interes,

5.

je v obdobju treh let pred sklenitvijo pogodbe iz drugega odstavka 15. člena tega zakona samostojno ali v sodelovanju z drugimi subjekti izvedel vsaj tri projekte na področju rokodelstva v posameznem letu,

6.

ima sprejet dvoletni program dela, v katerem so podrobno opredeljene tiste naloge iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, ki jih namerava izvajati v tekočem programskem obdobju.

(4)

Konzorcij rokodelskih centrov je oblika prostovoljnega povezovanja rokodelskih centrov in rokodelskih organizacij za koordiniranje njihovih dejavnosti z namenom ohranjanja in razvoja rokodelstva. Konzorcij rokodelskih centrov povezuje najmanj pet rokodelskih centrov.

(5)

Zveza društev upokojencev Slovenije v skladu s tem zakonom izvaja dejavnost ohranjanja in razvoja rokodelstva, razširjanja in prenosa rokodelskih znanj za različne rokodelske panoge glede na svojo krajevno organiziranost.

(6)

Slovenski etnografski muzej v skladu s tem zakonom izvaja strokovne naloge ohranjanja in razvoja rokodelstva z vidika varovanja nesnovne kulturne dediščine, kot ga določa zakon, ki ureja varovanje kulturne dediščine. Slovenski etnografski muzej sodeluje z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pri pripravi seznama rokodelskih panog in s komisijo za častni naziv priznani rokodelec iz 6. člena tega zakona.

(7)

Nosilce podpornega okolja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena izbere ministrstvo na javnem pozivu.

14. člen

(Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)

Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR)

Časovnica