na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba II Ips 79/2012 - pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – bistvena kršitev določb pravdnega p...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
17.1.2013
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba II Ips 79/2012
INTERNA OZNAKA
VS0015910
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost - pasivna legitimacija – dokazovanje – hranilna knjižica kot dokaz – kopija dokaza v hrvaškem jeziku – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum – dopuščena revizija
PODROČJE VSRS
POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
IZREK
Revizija se zavrne.
JEDRO
V sporu ne gre za nasledstveno vprašanje.
Prva toženka v zvezi s predložitvijo kopij hranilne knjižice v hrvaškem jeziku ne pojasni obstoja bistvene kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Tudi revizijsko sodišče ne vidi okoliščin, iz katerih bi lahko izhajalo, da sta zatrjevani kršitvi tretjega odstavka 107. člena in drugega odstavka 226. člena ZPP vplivali na zakonitost in pravilnost izdanih sodb.
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavila le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe oziroma z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela o NBJ, sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivali na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Nižji sodišči nista imeli zadostne trditvene in dejanske podlage za omejitev teka obresti in je odločitev o zavrnitvi ugovora v tej smeri pravilna.
Prva toženka v zvezi s predložitvijo kopij hranilne knjižice v hrvaškem jeziku ne pojasni obstoja bistvene kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Tudi revizijsko sodišče ne vidi okoliščin, iz katerih bi lahko izhajalo, da sta zatrjevani kršitvi tretjega odstavka 107. člena in drugega odstavka 226. člena ZPP vplivali na zakonitost in pravilnost izdanih sodb.
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavila le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe oziroma z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela o NBJ, sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivali na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Nižji sodišči nista imeli zadostne trditvene in dejanske podlage za omejitev teka obresti in je odločitev o zavrnitvi ugovora v tej smeri pravilna.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.