Nalaganje dokumenta...
Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 68-3799/1996, stran 5874 DATUM OBJAVE: 29.11.1996
VELJAVNOST: od 14.12.1996 do 8.11.2002 / UPORABA: od 14.12.1996 do 8.11.2002
RS 68-3799/1996
Verzija
10 / 10
Čistopis se uporablja od 9.11.2002 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
3799. Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
Na podlagi 80. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa takso za obremenjevanje zraka (v nadaljnjem besedilu: taksa) z emisijo ogljikovega dioksida v zrak (v nadaljnjem besedilu: CO(2)) pri zgorevanju goriv ali drugih gorljivih organskih snovi, njeno višino, način obračunavanja in plačevanja.
2. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1.
Gorivo je organska spojina z vsebnostjo ogljika, vodika, kisika in drugih snovi, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki se uporablja za pridobivanje toplote ter za pogon motorjev in turbin.
2.
Gorljive organske snovi so snovi, ki se kot goriva po predpisih o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav uporabljajo v kurilnih napravah ali v industrijskih pečeh. Za gorljive organske snovi se štejejo tudi organski odpadki, ki se sosežigajo v kurilnih napravah in v industrijskih pečeh ali sežigajo v sežigalnicah odpadkov.
3. člen
Taksa se plačuje zaradi uporabe goriv in sežiganja gorljivih organskih snovi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se taksa ne plačuje za:
-
uporabo lesa za ogrevanje,
-
lesne ostanke, če se uporabljajo kot goriva v kurilnih napravah,
-
uporabo trdnih, tekočih in plinastih goriv, če se pridobivajo iz biomase in
-
uporabo bioplina, če se pridobiva v čistilnih napravah odpadnih voda ali na odlagališčih odpadkov.
Taksa se ne obračunava in ne plačuje od mineralnih olj in plina za pogonski namen iz 1.1, 1.2, 2.1, 3.1 in 6.1 točke 54. člena zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 84/98).
II. OBRAČUNAVANJE, ODMERA IN NAČIN PLAČEVANJA TAKSE
4. člen
Taksa se plačuje v višini, ki znaša:
-
10% osnove za gorljive organske snovi, ki se sežigajo kot nevarni odpadki, ter za goriva, ki se rabijo za sežig nevarnih odpadkov v sežigalnicah nevarnih odpadkov,
-
25% osnove za gorljive organske snovi, ki zgorevajo v dogorevalnih napravah za čiščenje odpadnih plinov s sežiganjem, ki ne obratujejo kot samostojna kurilna naprava,
-
50% osnove za gorljive organske snovi, ki se sosežigajo kot odpadki v kurilnih napravah in industrijskih pečeh ali se sežigajo kot odpadki v sežigalnicah odpadkov in
-
100% osnove za zgorevanje drugih goriv.
5. člen
Podlaga za izračun osnove za obračunavanje takse je enota obremenitve zraka z emisijo CO(2) (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve) in je enaka emisiji 1 kg CO(2).
Osnova za takso je seštevek enot obremenitve kupljene količine goriv ali enot obremenitve zgorelih gorljivih organskih snovi.
Ceno za enoto obremenitve določi Vlada Republike Slovenije.
6. člen
Zavezanec za plačilo takse za goriva za ogrevanje, ki so trošarinski izdelki po zakonu o trošarinah, je trošarinski zavezanec in takso obračunava in plačuje po postopkih in na način, kot da bi bila trošarina, razen uporabe goriv za ogrevanje za namene, za katere se ne plača trošarina po 55. členu zakona o trošarinah.
Zavezanec za plačilo takse za druga goriva, ki niso trošarinski izdelki (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je uvoznik ali proizvajalec goriv.
Uvoznik goriv iz prejšnjega odstavka je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi.
Zavezanec, ki ni uvoznik goriv, mora obračunati obveznost plačila takse za koledarski mesec.
Zavezanec mora v svojih evidencah zagotoviti podatke po vrstah goriv na podlagi katerih obračunava in plačuje takso.
Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavi zavezanec mesečni obračun takse, ki ga mora predložiti davčnemu organu do zadnjega dne naslednjega meseca po poteku meseca, za katerega je sestavil obračun.
Iz obračuna iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni: obdobje, za katero se plačuje taksa, opravljen promet goriv po vrstah goriv ter zneski obračunane takse.
Zavezanec mora davčnemu organu predložiti obračun takse ne glede na to, ali je za obdobje, za katerega predloži obračun, dolžan plačati takso ali ne.
Zavezanec mora obračunano takso plačati do zadnjega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je nastala davčna obveznost.
Pri uvozu goriv obračunava takso pristojni carinski organ, taksa pa se obračunava in plačuje, kot da bi bila uvozna dajatev v smislu 3. člena carinskega zakona.
Glede obračunavanja zamudnih obresti, pravnih sredstev, postopka prisilne izterjave ter vseh drugih vprašanj postopka, stvarne in krajevne pristojnosti davčnega oziroma carinskega organa se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja davčno službo oziroma carinski zakon in zakon, ki ureja carinsko službo.“
6.a člen
Če zavezanec iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena proda gorivo porabniku, ki ima od ministrstva, pristojnega za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), dovoljenje za s takso neobremenjeno uporabo goriva (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje), za to gorivo ne plača takse.
Porabnik mora za nakup goriva, na katerega se nanaša dovoljenje, predložiti zavezancu iz prejšnjega člena poleg dovoljenja tudi pismeno izjavo, s katero potrjuje, da s kupljeno količino goriva še ni presežena letna količina iz dovoljenja.
6.b člen
Ministrstvo izda dovoljenje gospodarski družbi ali samostojnemu podjetniku posamezniku (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), ki je lastnik ali upravljalec naprave, ki je začela obratovati po uveljavitvi te uredbe in je zaradi porabe goriva najmanj v enem koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: referenčno leto) povzročila letno obremenitev okolja zaradi emisije CO(2) najmanj 100 t, in gre za:
1.
napravo za pridobivanje cementa, plavž, kupolno peč, peč za pridobivanje in predelavo mineralnih snovi, sušilnik ali drugo napravo za zgorevanje goriv , v katerih material, ki se obdeluje, prihaja neposredno v stik z odpadnimi plini, ali drugo industrijsko peč ali več takih manjših naprav, če so v istem objektu ali več objektih na isti lokaciji,
2.
napravo za pridobivanje toplote, ki se uporablja za pridelovanje kmetijskih rastlin ali proizvodnjo hrane ali več takih manjših naprav, če so v istem objektu ali več objektih na isti lokaciji,
3.
kurilno napravo v rafineriji, v kateri zgorevajo ostanki rafinacije mineralnih olj, koristna toplota pa se uporablja za proizvodnjo električne energije ter lastno rabo toplote v rafineriji ali
4.
kurilno napravo ali napravo za soproizvodnjo toplote in električne energije in sicer v deležu goriva za proizvodnjo toplote, namenjene napravam v proizvodnemu procesu, ki niso obratovale na dan uveljavitve te uredbe, in ogrevanju proizvodnih, poslovnih ali upravnih prostorov lastnika naprave, ki niso bili zgrajeni na dan uveljavitve te uredbe, ali več takih manjših naprav, če so v istem objektu ali več objektih na isti lokaciji. Delež goriva za proizvodnjo toplote se pri napravi za soproizvodnjo toplote in električne energije izračuna na podlagi povprečnega letnega izkoristka proizvedene električne energije η(el), izraženega v procentih, kot: delež goriva za proizvodnjo toplote = (100- η (el)).
Ministrstvo izda dovoljenje za naprave iz prejšnjega odstavka, za katere je bilo v postopku presoje vplivov na okolje ugotovljeno, da je z vidika obremenitve okolja zaradi emisije CO(2) izbrana najboljša v praksi preizkušena in na trgu dostopna tehnologija. Za napravo iz 3. ali 4. točke prejšnjega odstavka pa se presoja tudi učinkovitost rabe v tej napravi proizvedene toplote v proizvodnem procesu in pri ogrevanju proizvodnih, poslovnih ali upravnih prostorov.
6.c člen
Obvezne sestavine vloge za izdajo dovoljenja iz prejšnjega člena so:
-
ime in sedež gospodarske družbe ali podjetnika, ki prosi za dovoljenje,
-
podatki o napravi, v kateri se rabi gorivo in kraju, kjer obratuje,
-
podatki o vrsti goriva, ki se uporablja,
-
podatki o porabi goriva v referenčnem letu in
-
odločba o okoljevarstvenem soglasju.
6.d člen
Ministrstvo gospodarski družbi ali podjetniku v dovoljenju določi največjo letno količino goriva. Največja letna količina iz prejšnjega stavka se določi tako, da njena uporaba povzroči letno obremenitev okolja zaradi emisije CO(2) , ki je lahko enaka 67% obremenitve zaradi emisije CO(2) v referenčnem letu.
Ministrstvo izda dovoljenje za obdobje treh koledarskih let.
Po preteku veljavnosti dovoljenja ministrstvo imetniku izda novo dovoljenje pod pogoji in na način, kot to določa ta uredba za dovoljenje, ki se izda prvič.
6.e člen
Ministrstvo izda dovoljenje tudi gospodarski družbi ali podjetniku, ki:
1.
oddaja elektriko v visokonapetostno prenosno omrežje, pa gre za napravo, ki je začela obratovati po uveljavitvi te uredbe ali
2.
proizvaja elektriko v napravi za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki obratuje vzporedno z javnim električnim omrežjem.