2919. Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta »Celostna energetska prenova stavbe z več upravljavci (Šmarje pri Jelšah) po principu JZP«
Na podlagi 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in v zvezi s Sklepom Vlade Republike Slovenije št. 36000-8/2016/3 z dne 22. 9. 2016 izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta »Celostna energetska prenova stavbe z več upravljavci (Šmarje pri Jelšah) po principu JZP«
(1)
Ta uredba določa predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnikov objekta, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Celostna energetska prenova stavbe z več upravljavci (Šmarje pri Jelšah) po principu JZP«.
(2)
Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.
2. člen
(opredelitev izrazov)
(1)
Izrazi, opredeljeni v tej uredbi, pomenijo:
a)
»javni partner« oziroma »koncedent« je Republika Slovenija;
b)
»zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
c)
»uporabniki objekta« so osebe javnega prava, ki za izvajanje javne dejavnosti uporabljajo objekt, ki je opredeljen v 5. členu te uredbe;
č)
»koncesionirana dejavnost« je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 4. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;
d)
»pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabniki objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (npr. finančni prihranki, stopnja udobja itd.).
(2)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ter predpisih in drugih aktih, izdanih na njuni podlagi.
II. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBENEGA PARTNERSTVA
3. člen
(vrsta javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.
4. člen
(predmet koncesije)
(1)
Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektu iz 5. člena te uredbe.
(2)
Predmet koncesije je lahko poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo v objektu iz 5. člena te uredbe.
(3)
Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet koncesije le v primeru, če večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzema koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.
(4)
Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.
5. člen
(območje izvajanja)
(1)
Koncesionirana dejavnost se izvaja v objektu pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah na hišnih številkah Rimska cesta 4, Rimska cesta 2 in Aškerčev trg 11 v Šmarju pri Jelšah, številka stavbe 444, k. o. 1200 Šmarje pri Jelšah, ki je v skupnem upravljanju Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za javno upravo in v katerem so naslednji uporabniki:
a)
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah,
b)
Policija, Policijska uprava Celje, Policijska postaja Šmarje pri Jelšah,
c)
Upravna enota Šmarje pri Jelšah,
č)
Območna geodetska uprava Celje – Geodetska pisarna Šmarje pri Jelšah,
d)
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
e)
Finančni urad Celje – Finančna pisarna Šmarje pri Jelšah.
(2)
Za potrebe izvajanja koncesionirane dejavnosti v objektu iz prejšnjega odstavka se bodo posamezna dela izvajala tudi na objektu na naslovu Aškerčev trg 12, Šmarje pri Jelšah, kjer je obstoječa kotlovnica objekta iz prejšnjega odstavka.
(3)
Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na morebitno spremembo zemljiškoknjižnega podatka iz prvega odstavka tega člena.
(1)
Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2)
Koncesijsko razmerje se sklene za največ 20 let.
(3)
Koncesijsko razmerje se v primeru, da:
a)
koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,
b)
je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,
lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar upoštevajoč določbo četrtega odstavka 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku.
7. člen
(financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)
(1)
Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz:
a)
sredstev koncesionarja,
b)
sredstev koncedenta in
c)
sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja.
(2)
Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo sredstva koncesionarja biti večinski vir financiranja.
8. člen
(plačilo za opravljanje koncesionirane dejavnosti)
(1)
Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in dodatno plačilo v primeru, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.
(2)
Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada plačilo v višini pogodbeno dogovorjenega deleža zajamčenega zneska prihranka energije. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.
(3)
Če so preseženi pogodbeno zagotovljeni prihranki energije, se presežni prihranek po pogodbeno dogovorjenem delilniku razdeli med koncedentom oziroma uporabniki objekta in koncesionarjem.
(4)
Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.