TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 205/96 z dne 14. 12. 2001 se ne sprejme.

Ker pritožnik sam ne navaja in ne izkazuje primerov, ki bi kazali na drugačno sodno prakso v primerih, ko celoten kazenski spis Vrhovnemu sodišču ni dostopen, za zatrjevano kršitev 22. člena Ustave očitno ne gre. Zgolj pavšalno zatrjevanje, da je Vrhovno sodišče v njegovem primeru ravnalo drugače, ker ni odločalo na podlagi celotnega kazenskega spisa, temveč le na podlagi sodb sodišč prve in druge stopnje, kršitve 22. člena Ustave namreč ne izkazuje. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je Vrhovno sodišče v obsegu, določenim s 420. členom Zakona o kazenskem postopku, presojalo kršitve, ki jih je v zahtevi za varstvo zakonitosti navajal pritožnik in se do njih opredelilo. Odgovorilo je tudi na pavšalne trditve o nepoštenem sojenju vojaških sodišč, katere pritožnik ponavlja tudi v ustavni pritožbi. Glede na navedeno za zatrjevano kršitev 22. člena Ustave tudi v navedenem smislu očitno ne gre. Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.