Podnebni zakon (PoZ)

2264. Podnebni zakon (PoZ)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Podnebnega zakona (PoZ)

Razglašam Podnebni zakon (PoZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. julija 2025.

Št. 003-02-1/2025-197

Ljubljana, dne 23. julija 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

P O D N E B N I Z A K O N
(PoZ)

I. POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE

1. oddelek: Uvodne določbe

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa strategije, načrte in organizacije na področju podnebnih sprememb, ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja, izvajanje sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov za upravljavce naprav, operatorje zrakoplovov, ladjarske družbe in regulirane subjekte (v nadaljnjem besedilu: sistem trgovanja), izvajanje sistema za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov, ekonomske in finančne instrumente, pravila ravnanja s fluoriranimi plini in z ozonu škodljivimi snovmi, evidence in poročanje ter izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah.

2. člen

(prenos in izvrševanje predpisov Evropske unije)

(1)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU):

1.

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2003, str. 32), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L št. 2024/795 z dne 29. 2. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/87/ES);

2.

Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 114), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/31/ES) in

3.

Direktiva 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO₂, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil (UL L št. 12 z dne 18. 1. 2000, str. 16), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom - Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/94/ES).

(2)

S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb EU:

1.

Uredbe (EU) št. 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi Uredb (ES) št. 666/2009 in (ES) št. 725/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 209/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU, 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, Direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652 (UL L št. 2023/2413 z dne 31. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov);

2.

Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2013 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa 529/2013/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 glede področja uporabe, poenostavitve pravil o poročanju in skladnosti ter določitve ciljev držav članic za leto 2030, in Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda (UL L št. 107 z dne 21. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja vključitev emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike);

3.

Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/857 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma in Uredbe (EU) 2018/1999 (UL L št. 111 z dne 26. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030);

4.

Uredbe (EU) 2024/590 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. februarja 2024 o ozonu škodljivih snoveh in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1005/2009 (UL L št. 2024/590 z dne 20. 2. 2024; v nadaljnjem besedilu: predpis EU o ozonu škodljivih snoveh);

5.

Uredbe (EU) 2024/573 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. februarja 2024 o fluoriranih toplogrednih plinih, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 517/2014 (UL L št. 2024/573 z dne 20. 2. 2024; v nadaljnjem besedilu: predpis EU o fluoriranih toplogrednih plinih);

6.

Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L št. 243 z dne 9. 7. 2021, str. 1; v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja vzpostavitev okvira za doseganje podnebne nevtralnosti);

7.

Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L 2024/90104 z dne 15. 2. 2024), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja vzpostavitev okvira za spodbujanje trajnostnih naložb);

8.

Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/1122 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87 Evropskega parlamenta in Sveta glede delovanja registra Unije (UL L št. 177 z dne 2. 7. 2019, str. 3), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2904 z dne 25. oktobra 2023 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2019/1122 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede delovanja registra Unije (UL L št. 2023/2904 z dne 29. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja delovanje registra Unije);

9.

Delegirane uredbe Komisije (EU) 2023/2830 z dne 17. oktobra 2023 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pravil o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov (UL L št. 2023/2830 z dne 20. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki določa pravila o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov);

10.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2066 z dne 19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012 (UL L št. 334 z dne 31. 12. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2122 z dne 17. oktobra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 glede posodobitve spremljanja emisij toplogrednih plinov in poročanja o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 2023/2122 z dne 18. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih);

11.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2067 z dne 19. decembra 2018 o preverjanju podatkov in o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 334 z dne 31. 12. 2018, str. 94), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/1321 z dne 8. maja 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/2067 glede preverjanja podatkov in akreditacije preveriteljev (UL L št. 2024/1321 z dne 13. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja preverjanje podatkov in akreditacijo preveriteljev);

12.

Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 59 z dne 27. 2. 2019, str. 8), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/873 z dne 30. januarja 2024 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2019/331 glede prehodnih pravil na ravni Unije za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije (UL L št. 2024/873 z dne 4. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije);

13.

Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L št. 123 z dne 19. 5. 2015, str. 55), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2776 z dne 12. oktobra 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za spremljanje emisij toplogrednih plinov in drugih pomembnih informacij v zvezi s pomorskim prometom (UL L št. 2023/2776 z dne 14. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja spremljanje emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanje o njih in njihovo preverjanje);

14.

Delegirane uredbe Komisije (EU) 2023/2917 z dne 20. oktobra 2023 o dejavnostih preverjanja, akreditaciji preveriteljev in odobritvi načrtov za spremljanje s strani upravnih organov v skladu z Uredbo (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/2072 (UL L št. 2023/2917 z dne 29. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2023/2917/EU);

15.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1842 z dne 31. oktobra 2019 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjimi ureditvami za prilagoditve brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti (UL L št. 282 z dne 4. 11. 2019, str. 20), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/827 z dne 20. maja 2022 o popravku danske jezikovne različice Izvedbene uredbe (EU) 2019/1842 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjimi ureditvami za prilagoditve brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti (UL L št. 147 z dne 30. 5. 2022, str. 25), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi spremembe ravni dejavnosti);

16.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/2441 z dne 31. oktobra 2023 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede vsebine in oblike načrtov za podnebno nevtralnost, potrebnih za brezplačno dodelitev pravic do emisije (UL L št. 2023/2441 z dne 3. 11. 2023; v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki določa vsebino in obliko načrtov za podnebno nevtralnost);

17.

Uredbe (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje in spremembi Uredbe (EU) 2021/1060 (UL L št. 130 z dne 16. 5. 2023, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev) (UL L št. 231 z dne 20. 9. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: predpis EU, ki ureja vzpostavitev Socialnega sklada za podnebje);

18.

Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (UL L št. 130 z dne 16. 5. 2023, str. 52; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/956/EU) in

19.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/1773 z dne 17. avgusta 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi poročanja za namene mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v prehodnem obdobju (UL L št. 228 z dne 15. 9. 2023, str. 94), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2649 z dne 10. oktobra 2024 o popravku švedske jezikovne različice Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/1773 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta glede obveznosti poročanja za namene mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v prehodnem obdobju (UL L 2024/2649 z dne 11. 10. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2023/1773/EU).

3. člen

(namen in cilj zakona)

(1)

Namen tega zakona je vzpostaviti zakonodajni in institucionalni okvir za zanesljivo, vključujoče, stroškovno učinkovito, pregledno, predvidljivo in pospešeno sprejemanje in izvajanje politik in ukrepov za doseganje ciljev v skladu z ratificiranimi in objavljenimi mednarodnimi pogodbami in predpisi EU, ki se nanašajo na podnebne spremembe.

(2)

Cilj tega zakona je doseči učinkovito obvladovanje podnebnih sprememb za pravočasen in pravičen prispevek Republike Slovenije k doseganju ciljev iz Pariškega sporazuma in predpisov EU na področju podnebnih sprememb. Republika Slovenija zagotovi:

1.

doseganje podnebne nevtralnosti v Republiki Sloveniji do leta 2045,

2.

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje ponorov in prilagajanje podnebnim spremembam ter

3.

zmanjšanje ranljivosti in krepitev odpornosti naravnih in družbenih sistemov v Republiki Sloveniji proti trenutnim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb na okolje in družbo.

4. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»biomasa« je biomasa, kot je določeno v predpisu EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih;

2.

»blaženje podnebnih sprememb« je izvajanje ukrepov, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov v ozračje ali povečujejo ponore;

3.

»Čikaška konvencija« je Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ - MP, št. 3/54 in akt o ratifikaciji nasledstva Uradni list RS, št. 24/92);

4.

»dobavitelj« je proizvajalec osebnih avtomobilov ali njegov zakoniti zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji, če proizvajalec ali njegov zakoniti zastopnik nima sedeža v EU, je to uvoznik ali pravna ali fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji odplačno ali neodplačno prvič daje na trg nov osebni avtomobil;

5.

»enota AEA« je enota dodeljenih letnih emisij in pomeni del dodeljenih letnih emisij države članice, določenih v predpisu EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030, pri čemer je ta enota enakovredna eni toni ekvivalenta ogljikovega dioksida;

6.

»država članica upravljavka« je:

a)

država članica EU, ki je operatorju zrakoplova odobrila operativno licenco v skladu z uredbo EU, ki določa skupna pravila za opravljanje zračnih prevozov, in

b)

v vseh drugih primerih država članica EU z največjimi ocenjenimi pripisanimi emisijami iz letalstva iz letov, ki jih je operator zrakoplova opravil v izhodiščnem letu, in jo je kot tako določila Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija);

7.

»Državno poročilo Republike Slovenije« je državno poročilo, ki ga je Republika Slovenija dolžna predložiti na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS, - MP, št. 13/95) vsaka štiri leta;

8.

»emisija« je za namene V. poglavja tega zakona izpuščanje toplogrednih plinov iz virov v napravi, iz zrakoplova, ki izvaja določeno letalsko dejavnost, z ladje, ki opravlja določeno dejavnost pomorskega prometa, ali izpuščanje toplogrednih plinov iz drugih dejavnosti, določenih v Prilogah I in III k Direktivi 2003/87/ES;

9.

»emisijski kupon« je pravica, ki jo za sodelovanje v sistemu trgovanja Republika Slovenija izdaja v skladu s predpisi EU, ki urejajo sistem trgovanja;

10.

»finančni instrumenti« so finančni instrumenti, kakor so opredeljeni v zakonu, ki ureja sestavo, pripravo in izvrševanje proračuna Republike Slovenije, in emisijski kuponi;

11.

»fluorirani toplogredni plini« so plini iz predpisa EU o fluoriranih toplogrednih plinih;

12.

»gorivo« je za namene 6. oddelka V. poglavja tega zakona vsak energent, ki se uporablja kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje, in vsak izdelek, ki je na prodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe pogonsko gorivo ali je aditiv oziroma ekstender za pogonska goriva, ali vsak drug ogljikovodik, ki je na prodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe gorivo za ogrevanje, razen šote in biomase, vključno za proizvodnjo električne energije, v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine;

13.

»izvajalec ali izvajalka dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec dejavnosti)« je pravna ali fizična oseba, ki izvaja poslovno dejavnost;

14.

»kazalec« pomeni kvantitativni ali kvalitativni dejavnik ali spremenljivko, ki prispeva k boljšemu razumevanju napredka pri doseganju zastavljenih ciljev;

15.

»Konvencija« je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 13/95);

16.

»ladjarska družba« je lastnik ladje ali katera koli druga organizacija ali oseba, kot je upravljavec ali zakupnik gole ladje, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje ter je s prevzemom take odgovornosti soglašala, da bo prevzela vse dolžnosti in odgovornosti, ki jih nalaga Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja iz Priloge I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 336/2006 (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 1), in izvaja dejavnost, določeno v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES;

17.

»na naravi temelječe rešitve« so ukrepi za zaščito, obnovo in trajnostno upravljanje naravnih ali spremenjenih kopenskih, sladkovodnih, obalnih in morskih ekosistemov, ki uporabljajo ali posnemajo naravne procese, s katerimi učinkovito in prilagodljivo specifičnim ekološkim, socialnim in kulturnim razmeram posameznega območja obravnavamo socialne, gospodarske in okoljske izzive trajnostnega razvoja, ob hkratnem zagotavljanju družbene blaginje, ekosistemskih storitev, odpornosti ekosistemov ter ohranjanja in obnove biotske raznovrstnosti;

18.

»naprava« je nepremična tehnična enota, v kateri potekajo ena ali več dejavnosti, kot so določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki se izvajajo na tem mestu in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja;

19.

»nova naprava« je vsaka naprava, za katero je njen upravljavec dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov prvič pridobil v obdobju, ki se začne tri mesece pred rokom za predložitev seznama naprav Komisiji iz prvega odstavka 37. člena tega zakona in se konča tri mesece pred rokom za predložitev seznama naprav Komisiji iz prvega odstavka 37. člena tega zakona za naslednje petletno obdobje;

20.

»nov osebni avtomobil« je kateri koli osebni avtomobil, predhodno neprodan osebi, ki ga je kupila za drugačen namen kakor za prodajo ali dobavo tega osebnega avtomobila;

21.

»ocena podnebne ranljivosti in tveganja« je kvalitativna ali kvantitativna znanstvena ocena, ki se pripravi v skladu z usmeritvami Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ter je izhodišče za pripravo ciljev in ukrepov prilagajanja;

22.

»odpornost« pomeni sposobnost ekosistemov ali družbe, da absorbira motnje, nastale zaradi podnebnih sprememb, tako, da ohranja enako osnovno strukturo sistema, načine delovanja, zmogljivost samoorganiziranja ter sposobnost prilagajanja na stres in spremembe;

23.

»odvzem toplogrednih plinov« je odvzem teh plinov iz zemeljske atmosfere z uporabo naravnih ali tehnoloških rešitev;

24.

»ogljična nevtralnost« je doseganje neto ničelnih emisij ogljikovega dioksida, kar se doseže z uravnoteženjem antropogenih emisij ogljikovega dioksida v ozračje z odvzemi emisij ogljikovega dioksida iz ozračja;

25.

»operator zrakoplova« je pravna ali fizična oseba, ki upravlja zrakoplov med izvajanjem letalske dejavnosti, določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, ali lastnik zrakoplova, kadar ta ne pozna identitete osebe, ki upravlja zrakoplov, ali je ne navede;

26.

»operator komercialnega zračnega prometa« je operator zrakoplova, ki javnosti za plačilo zagotavlja redne ali izredne storitve zračnega prometa za prevoz potnikov, tovora ali poštnih pošiljk (v nadaljnjem besedilu: komercialni operator zrakoplova);

27.

»oprema« je premična ali nepremična oprema ali proizvod, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline ali ozonu škodljive snovi;

28.

»osebni avtomobil« je motorno vozilo kategorije M1 v skladu z Uredbo (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L št. 151 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2024/1610 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2019/1242 glede krepitve standardov emisijskih vrednosti CO₂ za nova težka vozila in vključitve obveznosti poročanja ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/858 in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/956 (UL L št. 2024/1610 z dne 6. 6. 2024);

29.

»ozonu škodljive snovi« so nadzorovane in nove snovi iz predpisa EU, ki ureja ozonu škodljive snovi;

30.

»Pariški sporazum« je Zakon o ratifikaciji Pariškega sporazuma (MPS) (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 77/16 in 6/17 - popr.);

31.

»plovba« je vsako gibanje ladje, ki se začne ali konča v pristanišču postanka;

32.

»podnaprava« je podnaprava, kot je določeno v predpisu EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije;

33.

»podnebje« je značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju;

34.

»podnebna nevtralnost« je doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov, kar se doseže z uravnoteženjem antropogenih emisij toplogrednih plinov v ozračje z odvzemi emisij toplogrednih plinov iz ozračja ter upoštevanjem regionalnih ali lokalnih biogeofizikalnih učinkov človekovih dejavnosti, ki na primer vplivajo na površinski albedo ali lokalno podnebje;

35.

»podnebne projekcije« so ocena verjetnega razvoja Zemljinega podnebja v prihodnosti in temeljijo na simulacijah podnebnih modelov na podlagi scenarijev vsebnosti toplogrednih plinov, aerosolov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na sevalno ravnovesje planeta;

36.

»podnebne spremembe« so spremembe dolgoročno značilnega podnebja na posameznih območjih in so posledica naravnih procesov ali človekovih dejavnosti, ki se nanašajo na spreminjanje sestave ozračja in lastnosti tal. Izražajo se predvsem s segrevanjem ozračja, kopenskih in morskih voda ter tal, s spremembami razporeditve in količine padavin, dvigom morske gladine, taljenjem kopenskega in morskega ledu ter trajanjem in pogostostjo ekstremnih vremenskih pojavov;

37.

»podnebni dialog« je oblika sodelovanja interesnih skupin (posebej tudi ranljivih skupin in mladih), lokalnih skupnosti in javnosti (splošne, zainteresirane in strokovne) pri razpravi o načrtovanju in odločanju o ukrepih blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, vključno z vprašanjem pravičnega prehoda v podnebno nevtralno družbo;

38.

»ponor« je kateri koli proces, dejavnost ali mehanizem, s katerim se iz ozračja odvzamejo toplogredni plini, aerosoli ali predhodniki toplogrednih plinov;

39.

»Poročilo o preglednosti Republike Slovenije za Pariški sporazum« je dvoletno poročilo o preglednosti, ki ga je Republika Slovenija dolžna predložiti na podlagi Pariškega sporazuma;

40.

»potniška ladja za križarjenje« pomeni potniško ladjo, ki nima krova za tovor in je namenjena izključno za komercialni prevoz potnikov s prenočiščem med plovbo po morju;

41.

»pravica« je pravica do emisije ene tone ekvivalenta ogljikovega dioksida v določenem obdobju ter velja le za izpolnjevanje zahtev iz tega zakona in predpisov EU, ki urejajo sistem trgovanja, in je prenosljiva v skladu s tem zakonom in predpisi EU, ki urejajo sistem trgovanja;

42.

»pridobitelj goriva« je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, samostojni podjetnik posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji ali posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pridobi gorivo v drugi državi članici EU in ga vnese v Republiko Slovenijo;

43.

»prilagajanje podnebnim spremembam« je izvajanje ukrepov za zmanjševanje ranljivosti in krepitev odpornosti naravnih in družbenih sistemov proti trenutnim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb;

44.

»priporočilo HELCOM 25/7« je priporočilo, izdano na podlagi točke b) prvega odstavka 20. člena Konvencije o varstvu morskega okolja na območju Baltskega morja (v veljavi od 17. 1. 2000), ki vsebuje navodila pogodbenicam glede ugotavljanja enakovrednosti pravil razvrščanja ladij za varno plovbo v ledenih razmerah na območju Baltskega morja;

45.

»prenehanje delovanja naprave« je prenehanje v skladu s predpisom EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije;

46.

»pripisane emisije iz letalstva« so emisije iz vseh letov v okviru določenih letalskih dejavnosti, tj. odhodov z letališč na ozemlju države članice EU in prihodov na ta letališča iz tretje države;

47.

»pristanišče postanka« je pristanišče, v katerem se ladja ustavi, da natovori ali raztovori tovor ali da vkrca ali izkrca potnike, ali pristanišče, v katerem se ladja za delo na morju ustavi zaradi menjave posadke, izvzeti so postanki, namenjeni izključno oskrbi z gorivom ali zalogami, menjavi posadke ladij, ki niso ladje za delo na morju, postankom v suhem doku ali popravilom ladje, njene opreme ali obojega, postanki v pristanišču, ker ladja potrebuje pomoč ali je v stiski, prevozi z ene ladje na drugo izven pristanišč, postanki, ki so namenjeni izključno iskanju zavetja pred slabim vremenom ali so potrebni zaradi dejavnosti iskanja in reševanja, in postanki kontejnerskih ladij v sosednjih pristaniščih za pretovarjanje zabojnikov, kot jih določi Komisija;

48.

»prodajalec ali prodajalka (v nadaljnjem besedilu: prodajalec)« je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki novi osebni avtomobil prodaja ali daje v najem končnemu uporabniku;

49.

»projekcije« so projekcije v skladu s predpisi EU, ki urejajo upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov;

50.

»ranljivost« je stopnja podvrženosti in neodpornosti sistema na negativne vplive podnebnih sprememb, vključno z vremenskimi ekstremi;

51.

»raven dejavnosti« je raven dejavnosti, kot je določena v predpisu EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije;

52.

»razogljičenje« je prizadevanje družbe za dosego podnebne nevtralnosti;

53.

»razvojna regija« je razvojna regija po zakonu, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja;

54.

»register Unije« je standardizirana in informatizirana osrednja zbirka, v kateri se vodijo emisijski kuponi in druge z njimi enakovredne pravice do emisije toplogrednih plinov v skladu s predpisom EU, ki ureja delovanje registra Unije;

55.

»regulirani subjekt« je fizična ali pravna oseba, razen končnega porabnika goriv, ki izvaja dejavnost, določeno v Prilogi III k Direktivi 2003/87/ES, in spada v eno od naslednjih kategorij:

a)

v primeru prenosa goriva skozi trošarinsko skladišče: imetnik dovoljenja za trošarinsko skladišče, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine, in zavezanec za plačilo trošarine, ko za gorivo nastane obveznost za plačilo trošarine v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine,

b)

če se točka a) ne uporablja: vsaka druga oseba, ki je za goriva zavezana za plačilo trošarine, ko za gorivo nastane obveznost za plačilo trošarine v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine,

c)

če se točki a) in b) ne uporabljata: vsaka druga oseba, ki je registrirana, da je za gorivo zavezana za plačilo trošarine, v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine,

č)

če se točke a), b) in c) ne uporabljajo ali če je v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine, za plačilo trošarine za gorivo solidarno zavezanih več oseb: katera koli oseba v skladu s tem zakonom;

56.

»ro-ro ladja« je plovilo v skladu z zakonom, ki ureja pomorstvo;

57.

»serviser ali serviserka (v nadaljnjem besedilu: serviser)« je fizična oseba, ki je pridobila spričevalo o usposobljenosti po tem zakonu;

58.

»shema CORSIA« je shema za izravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodni letalski promet, določena v Prilogi 16, zvezek IV, k Čikaški konvenciji;

59.

»sprememba upravljavca« je sprememba v posesti naprave ali dela naprave z zamenjavo pravne ali fizične osebe, ki ima dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu s tem zakonom, z drugo pravno ali fizično osebo, ali njeno pripojitvijo k novemu upravljavcu, ali spremembo imena ali organizacijske oblike ali sedeža upravljavca;

60.

»sprememba v obratovanju naprave« je sprememba, kot je določena v predpisu EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije;

61.

»sprostitev v porabo« je sprostitev goriva v porabo v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine;

62.

»tok ogljikovega dioksida« je tok snovi, ki izvira iz postopkov zajemanja ogljikovega dioksida;

63.

»tona ekvivalenta ogljikovega dioksida« je ena metrična tona ogljikovega dioksida ali količina drugega toplogrednega plina, ki ima ekvivalentni potencial globalnega segrevanja ozračja;

64.

»toplogredni plini« so ogljikov dioksid (CO₂), metan (CH₄), didušikov oksid (N₂O), fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF₆) ter druge naravne in antropogene plinske sestavine ozračja, ki absorbirajo in ponovno oddajajo infrardeče sevanje;

65.

»tveganje« je možnost škodljivih posledic podnebnih sprememb za družbo ali ekosisteme in je v kontekstu podnebnih sprememb odvisno od spremembe ranljivosti sistema;

66.

»upravljanje ladje« je določanje prepeljanega tovora ali poti in hitrosti ladje;

67.

»upravljavec naprave« je fizična ali pravna oseba, ki ima napravo v lasti ali posesti ter na podlagi prenesenih stvarnih ali obligacijskih upravičenj lahko odloča o delovanju in spremembah naprave ali izvaja določeno dejavnost;

68.

»upravljavec obstoječe naprave v sistemu trgovanja« je oseba, ki ima na dan 30. junija dve leti pred začetkom vsakega petletnega obdobja iz prvega odstavka 37. člena tega zakona pravnomočno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov ali pravnomočno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za malo napravo;

69.

»upravljavec opreme« je fizična ali pravna oseba, ki ima dejanski nadzor nad tehničnim delovanjem opreme;

70.

»vpliv letalstva, ki ni povezan z ogljikovim dioksidom« je vpliv na podnebje, povzročen z izpusti dušikovih oksidov (NO_x), sajastih delcev in oksidiranih žveplovih spojin, in vpliv vodnih hlapov, vključno s kondenzacijskimi sledmi, ki nastajajo med zgorevanjem goriva v zrakoplovu, ki opravlja letalsko dejavnost iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES;

71.

»zgorevanje« je oksidacija goriva, ne glede na to, kako se toplota, električna ali mehanska energija, proizvedena s tem postopkom, uporablja, in vse druge neposredno povezane dejavnosti, vključno s čiščenjem odpadnih plinov.

(2)

Drugi izrazi s področja mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (v nadaljnjem besedilu: CBAM) imajo enak pomen, kot ga določata Uredba 2023/956/EU in Izvedbena uredba 2023/1773/EU.

2. oddelek: Temeljna načela

5. člen

(načelo komplementarnosti)

(1)

Državni organi in organi lokalnih skupnosti pri sprejetju podnebnih politik in ukrepov te usklajujejo in dopolnjujejo na več ravneh in med več sektorji, da se dosežejo sinergijski učinki in se prepreči podvajanje naporov, ter pri tem upoštevajo okoljske, družbene, gospodarske in prostorske posledice njihovega izvajanja.

(2)

Organi iz prejšnjega odstavka pri sprejetju podnebnih politik in izvajanju ukrepov smiselno upoštevajo načelo, da se ne škoduje bistveno, v skladu s predpisom EU, ki ureja vzpostavitev okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter na naravi temelječe rešitve.

6. člen

(načelo vključevanja)

(1)

Državni organi in organi lokalnih skupnosti vključujejo podnebne politike in ukrepe v pripravo in izvajanje politik in ukrepov na vseh področjih gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja.

(2)

Organi iz prejšnjega odstavka pri pripravi, sprejetju in izvajanju podnebnih politik in ukrepov v podnebni dialog vključujejo vse relevantne deležnike, vključno z javnostjo, strokovnjaki, nevladnimi organizacijami, gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in drugimi zainteresiranimi stranmi.

(3)

Javnost ima pri sprejemanju predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, pravico do sodelovanja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

7. člen

(načelo družbene sprejemljivosti in pravičnosti)

(1)

Državni organi in organi lokalnih skupnosti pri sprejetju podnebnih politik in ukrepov zagotovijo, da so podnebni ukrepi pravični in enakopravni za vse deležnike.

(2)

Bremena in koristi ukrepov iz prejšnjega odstavka morajo biti porazdeljeni pošteno med skupinami prebivalstva in morajo upoštevati ranljivost upoštevnih skupin.

(3)

Organi iz prvega odstavka tega člena sprejemajo gospodarske in finančne ukrepe za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, pri čemer zagotovijo, da ti ukrepi ne poglabljajo dohodkovnih in premoženjskih neenakosti med skupinami prebivalstva.

8. člen

(načelo enakopravnosti in nediskriminatornosti)

Državni organi in organi lokalnih skupnosti pri pripravi in sprejetju podnebnih politik in ukrepov spoštujejo, upoštevajo in spodbujajo varstvo človekovih pravic ter enake možnosti žensk in moških, da imajo deležniki enake možnosti sodelovanja pri oblikovanju podnebnih politik in ukrepov brez kakršne koli diskriminacije.

9. člen

(načelo onesnaževalec plača)

Povzročitelji emisij toplogrednih plinov v skladu z načelom plačila za obremenjevanje okolja iz zakona, ki ureja varstvo okolja, krijejo vse stroške predpisanih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ki so jim določeni s tem zakonom.

II. POGLAVJE: STRATEGIJE IN NAČRTI

10. člen

(Dolgoročna podnebna strategija)

(1)

Dolgoročna podnebna strategija je temeljni dolgoročni razvojni dokument za doseganje ciljev podnebne politike.

(2)

Dolgoročno podnebno strategijo v skladu s predpisom EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, pripravi ministrstvo, pristojno za podnebje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v sodelovanju z drugimi ministrstvi.

(3)

Dolgoročno podnebno strategijo na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor).

11. člen

(Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt)

(1)

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: NEPN) je akcijsko-strateški dokument za načrtovanje energetske in podnebne politike in zajema desetletno obdobje ob upoštevanju dolgoročnejše perspektive.

(2)

NEPN v skladu s predpisom EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, pripravi ministrstvo, pristojno za energijo, in ga predloži vladi v sprejetje.

(3)

Politike in ukrepi, določeni v NEPN, so v javnem interesu z vidika ciljev zakona, ki ureja energetiko, in ciljev iz 3. člena tega zakona.

(4)

Vlada v skladu s predpisom EU, ki ureja upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, najmanj vsaki dve leti sprejme poročilo o stanju izvajanja NEPN, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za energijo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za podnebje.

12. člen

(koordinator)

(1)

Nosilci, odgovorni za pripravo politik in izvajanje ukrepov, določenih v NEPN, določijo koordinatorico ali koordinatorja (v nadaljnjem besedilu: koordinator).

(2)

Koordinator iz prejšnjega odstavka je zadolžen za koordinacijo učinkovite priprave politik izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka ter priprave dodatnih ukrepov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.

(3)

Če so nosilci iz prvega odstavka tega člena ministrstva, so koordinatorji državni sekretarji.

(4)

Koordinatorji ministrstvu, pristojnemu za energijo, na njegov poziv vsaj dvakrat letno poročajo o izvajanju ukrepov iz prvega odstavka tega člena.

13. člen

(Strategija prilagajanja podnebnim spremembam)

(1)

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam (v nadaljnjem besedilu: Strategija prilagajanja) je temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilaganje podnebnim spremembam.

(2)

Strategijo prilagajanja v skladu s predpisom EU, ki ureja vzpostavitev okvira za doseganje podnebne nevtralnosti, pripravi ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi in jo predloži vladi v sprejetje.

(3)

Strategijo prilagajanja ministrstvo pregleda in posodobi najpozneje vsakih deset let. Ministrstvo, v sodelovanju z drugimi ministrstvi posodobi Strategijo prilagajanja na podlagi posodobitev projekcij podnebja, ki se izvedejo najpozneje na deset let, in posodobitev ocen podnebne ranljivosti in tveganj, ki se izvedejo najpozneje na pet let.

14. člen

(vsebina Strategije prilagajanja)

(1)

Strategija prilagajanja določa usmeritve za zmanjševanje ranljivosti in krepitev odpornosti naravnih in družbenih sistemov proti trenutnim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb. Usmeritve prednostno vključujejo na naravi temelječe rešitve, kadar je to mogoče.

(2)

Strategija prilagajanja temelji na analizi učinkovitosti preteklih ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam in na ocenah podnebne ranljivosti in tveganj ter mora vsebovati:

1.

cilje glede zmanjšanja tveganj in usmeritve za prilagajanje vključno z vidika skrbi za ranljive skupine po naslednjih prednostnih sektorjih:

-

upravljanje voda,

-

ohranjanje narave in kulturne dediščine,

-

kmetijstvo,

-

gozdarstvo,

-

energetika,

-

infrastruktura in stavbe,

-

javno zdravje,

-

gospodarstvo in

-

poselitev - mesta in druga urbana naselja;

2.

podporne storitve na nacionalni ravni za izvedbo ukrepov za prilagajanje ter

3.

okvir za spremljanje in ocenjevanje izvedbe s kazalci.

(3)

Ocene podnebne ranljivosti in tveganj za prednostne sektorje pripravijo pristojna ministrstva v sodelovanju z ministrstvom.

15. člen

(regionalni akcijski načrti prilagajanja podnebnim spremembam)

(1)

Na podlagi Strategije prilagajanja razvojni svet regije, določen v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: razvojni svet regije), za razvojno regijo v Republiki Sloveniji pripravi regionalni akcijski načrt prilagajanja podnebnim spremembam (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt prilagajanja), ki vsebuje ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam na regionalni ravni.

(2)

Akcijski načrt prilagajanja vsebuje oceno podnebne ranljivosti in tveganj regije, konkretne ukrepe za zmanjševanje in odpravo tveganj, pričakovane učinke ukrepov, roke za izvedbo ukrepov, nosilce izvajanja ukrepov in oceno finančnih sredstev za izvedbo ukrepov, ki bodo prispevali k ciljem prilagajanja podnebnim spremembam v tej regiji.

(3)

Akcijski načrti prilagajanja za regije z mestnimi občinami morajo v ločenem poglavju zajemati še ukrepe prilagajanja ločeno za vsako mestno občino.

(4)

Pripravljavec akcijskega načrta prilagajanja je regionalna razvojna agencija ali druga razvojna institucija v regiji, vključno z lokalno energetsko organizacijo, ki ima sedež v razvojni regiji. Pripravljavec vodi postopek priprave akcijskega načrta prilagajanja ter skrbi za usklajevanje interesov med državo in občinami v razvojni regiji. V pripravo vključi vse relevantne udeležence ter poskrbi za zgodnje in učinkovito obveščanje in sodelovanje javnosti. Na predlog akcijskega načrta prilagajanja pridobi soglasja vseh ministrstev, katerih vsebine so vključene v akcijski načrt prilagajanja.

(5)

Pripravljavca akcijskega načrta prilagajanja za posamezno razvojno regijo določi razvojni svet regije, na podlagi javnega razpisa, v katerem se kot merili za izbiro upoštevajo izkušnje in usposobljenost za izvajanje nalog iz drugega odstavka tega člena.

(6)

Sredstva za pripravo akcijskih načrtov prilagajanja se zagotovijo v državnem proračunu v višini največ 80 odstotkov potrebnih sredstev.

(7)

Pripravljavec pri pripravi akcijskega načrta prilagajanja upošteva usmeritve in cilje iz Strategije prilagajanja iz 13. člena tega zakona, usmeritve iz strategije prostorskega razvoja, regionalne prostorske plane iz zakona, ki ureja prostor, ter geografske, gospodarske, okoljske, razvojne in druge posebnosti zadevne regije.

(8)

Razvojni svet regije, ob predhodnem soglasju ministrstva, sprejme akcijski načrt prilagajanja v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. Občine v razvojni regiji akcijski načrt prilagajanja javno objavijo na svojem spletnem mestu.

(9)

Razvojni svet regije spremlja izvajanje in sprejme posodobljen akcijski načrt prilagajanja najpozneje vsakih deset let na podlagi posodobitve ocene podnebne ranljivosti in tveganj regije, ki se pripravi na pet let.

(10)

Minister, pristojen za podnebje (v nadaljnjem besedilu: minister), podrobneje predpiše obliko in vsebino akcijskih načrtov prilagajanja iz tega člena.

16. člen

(Socialni načrt za podnebje)

(1)

Socialni načrt za podnebje (v nadaljnjem besedilu: socialni načrt) je akcijsko-strateški dokument, ki vključuje ukrepe in naložbe za obravnavanje vpliva cen ogljika na ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza zaradi vključitve reguliranih subjektov v sistem trgovanja, da se zagotovijo cenovno dostopno ogrevanje, hlajenje in mobilnost, hkrati pa se spremljajo in pospešijo ukrepi za doseganje ciljev, določenih v predpisu EU, ki ureja vzpostavitev Socialnega sklada za podnebje.

(2)

Socialni načrt v skladu s predpisom EU, ki ureja vzpostavitev Socialnega sklada za podnebje, pripravi ministrstvo in ga predloži vladi v sprejetje.

(3)

Vlada vsaki dve leti do 15. marca sprejme poročilo o stanju izvajanja socialnega načrta, ki ga pripravi ministrstvo v skladu s predpisom iz drugega odstavka tega člena.

17. člen

(usklajenost pravnih aktov)

(1)

Predlagatelj politike, strategije, programa, načrta in splošnega pravnega akta državnih organov in organov lokalnih skupnosti mora upoštevati cilje in usmeritve, določene v Dolgoročni podnebni strategiji in v Strategiji prilagajanja, v NEPN in v akcijskih načrtih prilagajanja (v nadaljnjem besedilu: dokumenti), ob upoštevanju ciljev, določenih v 3. členu tega zakona.

(2)

Predlagatelji v postopku priprave aktov iz prejšnjega odstavka opredelijo, kako so upoštevali cilje in usmeritve dokumentov iz prejšnjega odstavka.

(3)

Usklajenost posameznih aktov s cilji in usmeritvami, opredeljenimi v prvem odstavku tega člena, ugotavlja ministrstvo.

(4)

Če ministrstvo pri ugotavljanju usklajenosti iz prejšnjega odstavka ugotovi neskladnost, pristojno ministrstvo pozove, da ugotovljeno neskladnost v postavljenem roku odpravi.

(5)

Če pristojno ministrstvo ugotovljene neskladnosti v postavljenem roku ne odpravi, ministrstvo o tem seznani vlado.

III. POGLAVJE: ORGANIZACIJE NA PODROČJU PODNEBNIH SPREMEMB

18. člen

(Podnebni svet)

(1)

Podnebni svet ustanovi vlada kot neodvisno znanstveno posvetovalno telo vlade za podnebne politike.

(2)

Vlada v Podnebni svet na predlog ministrstva imenuje devet neodvisnih strokovnjakinj ali strokovnjakov in devet njihovih namestnic ali namestnikov (v nadaljnjem besedilu: namestnik) z delovnimi izkušnjami s področja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja podnebnim spremembam za obdobje šestih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Pri imenovanju kandidatov morajo biti zastopane naravoslovne in tehnične ter družboslovne in humanistične vede. Pri sestavi Podnebnega sveta vlada upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov, to je najmanj 40-odstotno zastopanost enega spola. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, ministrstvo institucije in organizacije iz tretjega odstavka tega člena pozove k ponovnemu predlogu članov in članic (v nadaljnjem besedilu: član) Podnebnega sveta.

(3)

Štiri člane Podnebnega sveta in njihove namestnike predlaga rektorska konferenca, opredeljena v zakonu, ki ureja visoko šolstvo, tri člane in njihove namestnike Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dva člana in njuna namestnika pa nevladne organizacije iz 19. člena tega zakona. Podnebni svet ima predsednika, ki ga člani Podnebnega sveta izvolijo med seboj.

(4)

Naloge Podnebnega sveta so svetovanje v obliki strokovnih mnenj, ki vsebujejo priporočila o že vzpostavljenih in predlaganih ukrepih podnebnih politik ter njihovi skladnosti z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in predpisi EU s področja podnebnih sprememb, predvsem pa Podnebni svet:

1.

daje strokovno mnenje o poročilu iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona,

2.

daje strokovno mnenje na predlog dodatnih ukrepov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona,

3.

daje priporočila za sprejetje ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter njihovo izvajanje v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji,

4.

daje strokovno mnenje o Poročilu o blaženju podnebnih sprememb iz 65. člena tega zakona,

5.

daje strokovno mnenje o Poročilu o prilagajanju podnebnim spremembam iz 66. člena tega zakona,

6.

prispeva k celoviti obravnavi ukrepov glede podnebnih sprememb, vključno s sektorskimi ukrepi,

7.

pripravi letno poročilo o svojem delu,

8.

sodeluje s strokovnimi ustanovami na področju podnebnih sprememb ter z državnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi na področju podnebnih sprememb.

(5)

Ministrstvo mnenja, priporočila in letno poročilo Podnebnega sveta javno objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(6)

Administrativno, tehnično in finančno podporo Podnebnemu svetu zagotavlja ministrstvo.

(7)

Podnebni svet deluje na podlagi poslovnika. V poslovniku se določijo zlasti način dela, način podajanja strokovnega mnenja Podnebnega sveta in nadomestila za delo njegovih članov in njihovih namestnikov.

19. člen

(nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju podnebnih sprememb)

(1)

Za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju podnebnih sprememb, se štejejo nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(2)

Ministrstvo lahko glede občinskih projektov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki jih sofinancira država, od občine zahteva, da se posvetuje z nevladnimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu na področju podnebnih sprememb, glede vprašanj, povezanih s področjem njihovega delovanja, in rezultate posvetovanja pošlje ministrstvu.

20. člen

(teden za podnebje)

(1)

Tretji teden v oktobru je teden za podnebje.

(2)

V okviru tedna za podnebje:

1.

se državni zbor seznani s Poročilom o blaženju podnebnih sprememb iz 65. člena tega zakona in mnenjem Podnebnega sveta iz 4. točke četrtega odstavka 18. člena tega zakona ter vsako drugo leto s Poročilom o prilagajanju podnebnim spremembam iz 66. člena tega zakona in mnenjem Podnebnega sveta iz 5. točke četrtega odstavka 18. člena tega zakona,

2.

ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi izvede izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti, k izvedbi katerih ministrstva pozovejo izvajalce izobraževanja in ozaveščanja. Ministrstvo organizira podnebni dialog, na katerem se oblikujejo priporočila, s katerimi se seznanita vlada in državni zbor.

IV. POGLAVJE: UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V SEKTORJIH, KI NISO VKLJUČENI V SISTEM TRGOVANJA

21. člen

(zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov)

(1)

Ministrstvo na podlagi okvirnih evidenc toplogrednih plinov iz drugega odstavka 62. člena tega zakona ter projekcij emisij toplogrednih plinov in odvzemov iz 64. člena tega zakona iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja, v okviru Poročila o blaženju podnebnih sprememb iz 65. člena tega zakona ugotavlja doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki je določen v predpisu EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030.

(2)

Če cilj v preteklem koledarskem letu ni bil dosežen, vlada do 30. novembra sprejme dodatne ukrepe, ki jih bodo nosilci, določeni za izvajanje, izvedli najpozneje v enem letu, da bi dosegli cilj.

(3)

Seznam dodatnih ukrepov in nosilcev iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi.

22. člen

(upravljanje enot dodeljenih letnih emisij)

(1)

Enote AEA, ki so dodeljene Republiki Sloveniji na podlagi predpisa EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030, se štejejo za finančno premoženje države.

(2)

Enote AEA v imenu in za račun države upravlja ministrstvo. Upravljanje teh enot obsega zlasti uporabo prilagodljivosti v skladu s predpisom EU iz prejšnjega odstavka.

23. člen

(prilagodljivost v obliki izposoje in shranjevanja enot dodeljenih letnih emisij)

(1)

Prilagodljivost iz prejšnjega člena obsega v posameznem letu obdobja iz prvega odstavka prejšnjega člena izposojo enot AEA iz naslednjega leta ali shranjevanje enot AEA v prihodnja leta v skladu s predpisom EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030.

(2)

Minister za posamezno leto določi prilagodljivost iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisom EU iz prejšnjega odstavka.

(3)

Ministrstvo pošlje odločitev iz prejšnjega odstavka nacionalnemu administratorju Republike Slovenije iz 27. člena tega zakona.

24. člen

(prilagodljivost v obliki prodaje in nakupa enot dodeljenih letnih emisij)

(1)

Republika Slovenija lahko proda ali kupi enote AEA v primerih, določenih s predpisom EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030.

(2)

Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, se prodaja enot AEA ne prikazuje v letnem programu prodaje državnega premoženja.

(3)

Če je v primeru preverjanja skladnosti s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena za posamezno leto obdobja iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju prilagodljivosti iz prejšnjega člena, izkazan primanjkljaj enot AEA v posameznem letu, lahko vlada sprejme sklep o nakupu potrebne količine enot AEA od druge države članice EU, ki je ponudila najboljše prodajne pogoje.

(4)

Če je v primeru preverjanja skladnosti s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena za posamezno leto obdobja iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju prilagodljivosti iz prejšnjega člena, izkazan presežek enot AEA v posameznem letu, lahko vlada sprejme sklep o prodaji enot AEA drugi državi članici EU, ki je ponudila najboljše nakupne pogoje.

(5)

V primeru iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena vlada ne glede na zakon, ki ureja javne finance, sklene neposredno pogodbo o nakupu enot AEA z državo članico EU iz tretjega odstavka tega člena ali neposredno pogodbo o prodaji enot AEA z državo članico EU iz prejšnjega odstavka.

(6)

Sredstva, pridobljena s prodajo enot AEA, so priliv državnega proračuna.

(7)

Vir sredstev za nakup enot AEA so integralna sredstva državnega proračuna.

(8)

V primeru prodaje enot AEA iz četrtega odstavka tega člena nacionalni administrator iz 27. člena tega zakona v skladu s pogodbo iz petega odstavka tega člena izvrši prenos enot AEA v registru Unije.

25. člen

(raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo)

(1)

Skupne emisije toplogrednih plinov ne smejo presegati skupnih odvzemov toplogrednih plinov v vseh obračunskih kategorijah zemljišč, ki so določene in kakor se obračunavajo v skladu s predpisom EU, ki ureja vključitev emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike.

(2)

Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, v skladu s predpisom EU iz prejšnjega odstavka pripravi in pošlje Komisiji državni načrt za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov na področju gozdarstva.

(3)

Ukrepi za izpolnjevanje obveznosti iz prvega odstavka tega člena so določeni v NEPN iz 11. člena tega zakona.

V. POGLAVJE: TRGOVANJE S PRAVICAMI DO EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV V EU

1. oddelek: Emisijski kuponi, register Unije in dražbe

26. člen

(sistem trgovanja)

(1)

Z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način, preprečevanja nevarnih posledic podnebnih sprememb in prispevka k doseganju cilja podnebne nevtralnosti je v sistem trgovanja vključen vsak upravljavec naprave, operator zrakoplova, ladjarska družba in regulirani subjekt.

(2)

Pravice, ki jih izda pristojni organ druge države članice EU, se prav tako priznavajo za namene izpolnjevanja obveznosti upravljavca naprave, operatorja zrakoplova, ladjarske družbe in reguliranega subjekta v Republiki Sloveniji, določenih v 57. členu tega zakona.

(3)

Imetnik pravic iz prejšnjega odstavka in emisijskih kuponov je lahko vsaka oseba.

(4)

Pravice iz drugega odstavka tega člena in emisijski kuponi so prenosljivi med:

1.

osebami v EU,

2.

osebami v EU in osebami v tretjih državah, kadar so takšne pravice in emisijski kuponi priznani v skladu s predpisi EU.

(5)

Imetnik pravic iz drugega odstavka tega člena in emisijskih kuponov lahko kadar koli v registru Unije zahteva njihovo ukinitev v skladu s predpisom EU, ki ureja delovanje registra Unije, pri tem pa ni upravičen do nadomestila njihove vrednosti.

(6)

Veljavnost pravic iz drugega odstavka tega člena in emisijskih kuponov, izdanih od 1. januarja 2013, ni omejena. Pravice in emisijski kuponi, izdani od 1. januarja 2021, veljajo za emisije toplogrednih plinov od leta 2021.

27. člen

(register Unije)

(1)

Pravice iz drugega odstavka prejšnjega člena in emisijski kuponi, izdani od 1. januarja 2012, se v registru Unije vodijo v skladu s predpisom EU, ki ureja delovanje registra Unije.

(2)

Nacionalni administrator, določen na podlagi predpisa EU, ki ureja delovanje registra Unije (v nadaljnjem besedilu: nacionalni administrator), v registru Unije izvršuje naloge in pooblastila v skladu s tem predpisom.

(3)

Oseba, ki mora ali želi v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena odpreti račun v registru Unije, pošlje nacionalnemu administratorju zahtevo za odprtje računa.

(4)

Poleg pogojev, ki jih za odprtje in vodenje računa za trgovanje določa predpis EU iz prvega odstavka tega člena, mora oseba iz prejšnjega odstavka:

1.

imeti v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, ali biti registrirana v Republiki Sloveniji kot enota poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register,

2.

biti identificirana za namene DDV v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost, razen če gre za osebo, ki se ji v skladu s temi predpisi ni treba identificirati za ta namen,

3.

imenovati vsaj enega pooblaščenega zastopnika, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča.

(5)

Nacionalni administrator lahko za ugotavljanje ali preverjanje izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka ter za izvrševanje nalog iz drugega odstavka tega člena brezplačno pridobiva podatke iz:

1.

centralnega registra prebivalstva, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi številke EMŠO: osebno ime ter naslov stalnega in začasnega prebivališča,

2.

Poslovnega registra Slovenije in Registra dejanskih lastnikov, ki ju vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, na podlagi davčne številke: firmo in sedež ter matično številko, podatke o zastopnikih (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in vrsta zastopnika), podatke o številkah računov, pravnoorganizacijsko obliko, podatke o začetku postopka v skladu z zakonom, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo ter podatke o dejanskih lastnikih družbe,

3.

Davčnega registra, ki ga vodi Finančna uprava Republike Slovenije, na podlagi davčne številke: podatke o identifikaciji za namene DDV.

(6)

Nacionalni administrator osebi iz tretjega odstavka tega člena odpre račun v registru Unije in jo o tem obvesti.

(7)

Če nacionalni administrator zavrne odprtje računa v registru Unije ali zavrne imenovanje pooblaščenega zastopnika, o tem izda odločbo.

(8)

Nacionalni administrator izda odločbo tudi, kadar v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena začasno prekine dostop do računa, račun zapre ali razreši pooblaščenega zastopnika računa.

(9)

Podatke o emisijah toplogrednih plinov vnaša v register Unije v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena upravljavec naprave, operator zrakoplova, ladjarska družba ali regulirani subjekt, kot preverjene pa jih v skladu z navedenim predpisom EU označi preveritelj, ki je preveril poročilo o emisijah toplogrednih plinov v skladu s 56. členom tega zakona.

(10)

Vlada določi nacionalnega administratorja, podrobnejši način in pogoje poslovanja v nacionalnem delu registra Unije ter obliko vloge za odprtje računa v registru Unije in način njene vložitve.

28. člen

(dražba emisijskih kuponov)

(1)

Republika Slovenija od leta 2019 ponuja na dražbi v skladu s predpisom EU, ki določa pravila o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov, emisijske kupone za naprave, ki niso dodeljeni brezplačno ali ukinjeni.

(2)

Republika Slovenija ponuja ali bo ponudila na dražbi iz prejšnjega odstavka tudi emisijske kupone za:

1.

operatorje zrakoplovov - od leta 2019,

2.

ladjarske družbe - od leta 2024 in

3.

regulirane subjekte - od leta 2027.

(3)

SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka) je uradna dražiteljica na dražbah iz prvega in drugega odstavka tega člena v imenu in za račun Republike Slovenije.

(4)

Ministrstvo in SID banka skleneta pogodbo, s katero podrobneje uredita opravljanje nalog uradne dražiteljice iz prejšnjega odstavka, plačilo za opravljanje nalog in poročanje ministrstvu.

(5)

Vlada v imenu Republike Slovenije v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena pristopi k dražbenemu sistemu, v katerem bo Republika Slovenija ponujala svoje emisijske kupone.

2. oddelek: Podnebni sklad

29. člen

(Podnebni sklad)

(1)

V okviru državnega proračuna je kot proračunski sklad za nedoločen čas ustanovljen Podnebni sklad.

(2)

Namen Podnebnega sklada je financiranje in sofinanciranje izvedbe ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb.

(3)

Za upravljanje Podnebnega sklada je pristojno ministrstvo.

(4)

Viri financiranja Podnebnega sklada so namenski prihodki državnega proračuna:

1.

prihodki, pridobljeni z dražbo emisijskih kuponov iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, razen prihodkov, ki se v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2019 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije (UL L št. 2024/2019 z dne 12. 8. 2024), (v nadaljnjem besedilu: PDEU), vključijo v proračun Unije,

2.

globe za presežne emisije iz 114. člena tega zakona.

(5)

Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka, predstavlja 1 odstotek prihodkov, pridobljenih z dražbo emisijskih kuponov za naprave, operatorje zrakoplovov in ladjarske družbe, integralna sredstva državnega proračuna.

30. člen

(poraba sredstev Podnebnega sklada)

(1)

Sredstva Podnebnega sklada, pridobljena z dražbo emisijskih kuponov za naprave, operatorje zrakoplovov in ladjarske družbe ter z globami za presežne emisije iz 114. člena tega zakona, se porabijo za enega ali več naslednjih namenov:

1.

za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vključno s prispevkom v sklade, določene na podlagi Konvencije,

2.

za prilagajanje podnebnim spremembam, financiranje raziskav in razvoja ter demonstracijskih projektov za zmanjšanje emisij in prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s sodelovanjem v pobudah Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo in evropskih tehnoloških platform,

3.

za razvoj obnovljivih virov energije in omrežij za prenos električne energije za izpolnitev zaveze EU v zvezi z uporabo obnovljivih virov energije in ciljev EU glede medsebojne povezljivosti ter za razvoj drugih tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno nizkoogljično gospodarstvo in pripomorejo k izpolnitvi zaveze EU, da poveča energetsko učinkovitost na ravni, dogovorjeni v ustreznih zakonodajnih aktih EU, vključno s proizvodnjo električne energije iz samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov,

4.

za ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov ter podpiranje varstva in obnove šotišč, gozdov in drugih kopenskih ali morskih ekosistemov, vključno z ukrepi, ki prispevajo k varstvu, obnovi in boljšemu upravljanju teh ekosistemov, zlasti zaščitenih morskih območij, ter za povečanje pogozdovanja, prijaznega biotski raznovrstnosti, in obnovo gozdov, tudi v državah v razvoju, ki so ratificirale Pariški sporazum, ter za ukrepe za prenos tehnologij in podpiranje prilagajanja negativnim učinkom podnebnih sprememb v teh državah,

5.

za zajemanje ogljikovega dioksida v gozdovih in tleh EU,

6.

za okolju varno zajemanje in geološko shranjevanje ogljikovega dioksida, zlasti iz elektrarn na trdna fosilna goriva ter vrste industrijskih sektorjev in delov sektorjev, tudi v tretjih državah, in za inovativne tehnološke metode odvzemov ogljika, kot npr. neposredno zajemanje iz zraka in shranjevanje,

7.

za vlaganje v prehod na oblike prometa, ki znatno prispevajo k razogljičenju sektorja, in v pospešitev tega prehoda, vključno z razvojem podnebju prijaznih storitev in tehnologij potniškega in tovornega železniškega prometa ter avtobusnih storitev, v ukrepe za razogljičenje pomorskega sektorja, vključno z izboljšanjem energetske učinkovitosti ladij, pristanišč, inovativnih tehnologij in infrastrukture, v trajnostna alternativna goriva, kot sta vodik in amonijak, ki se proizvajata iz obnovljivih virov, in v pogonske tehnologije brez emisij ter za financiranje ukrepov v podporo razogljičenju letališč v skladu z Uredbo (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU (UL L št. 234 z dne 22. 9. 2023, str. 1) in Uredbo (EU) 2023/2405 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za trajnostni zračni prevoz (ReFuelEU za letalstvo) (UL L št. 2023/2405 z dne 31. 10. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2405/EU),

8.

za financiranje raziskav in razvoja na področju energetske učinkovitosti in čistih tehnologij v dejavnostih, določenih v prilogah I in III k Direktivi 2003/87/ES,

9.

za ukrepe, katerih namen je izboljšanje energetske učinkovitosti, sistemov daljinskega ogrevanja in izolacije, za podporo učinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja, ki delujejo na energijo iz obnovljivih virov, ali za podporo temeljiti in postopni prenovi stavb v skladu z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije, začenši s prenovo najmanj učinkovitih stavb,

10.

za ukrepe zagotavljanja finančne podpore za obravnavanje socialnih vidikov v gospodinjstvih z nižjim in srednjim dohodkom, tudi z zniževanjem izkrivljajočih davkov in z usmerjenim znižanjem carin in dajatev za električno energijo iz obnovljivih virov,

11.

za financiranje državnih shem podnebnih dividend, ki dokazano pozitivno vplivajo na okolje,

12.

za financiranje podnebnih ukrepov v ranljivih tretjih državah, tudi za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb, z upoštevanjem nadaljnjega povečevanja mednarodnega podnebnega financiranja v teh državah,

13.

za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditve delovne sile, da bi v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji pripomogli k pravičnemu prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti v regijah, ki jih tranzicija delovnih mest najbolj zadeva, ter za naložbe v izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev, ki bi jih prehod lahko prizadel, vključno z delavci v pomorstvu,

14.

za obravnavanje morebitnega preostalega tveganja selitve virov ogljikovega dioksida v sektorjih, določenih v Prilogi I k Uredbi 2023/956/EU,

15.

za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov ali

16.

za kritje administrativnih stroškov in stroškov zaposlitev, potrebnih za upravljanje sistema trgovanja in dodeljevanje sredstev Podnebnega sklada ter kritje stroškov dela, nastalih pri izvajanju projektov, ki se financirajo iz Podnebnega sklada.

(2)

Sredstva Podnebnega sklada, pridobljena s prodajo emisijskih kuponov na dražbi iz 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona se porabijo za enega ali več namenov iz prejšnjega odstavka.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek imajo pri porabi sredstev, pridobljenih s prodajo emisijskih kuponov iz 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona, prednost ukrepi, ki lahko prispevajo k obravnavi socialnih vidikov sistema trgovanja za regulirane subjekte, in sicer:

1.

ukrepi, ki prispevajo k razogljičenju ogrevanja in hlajenja stavb ali zmanjšanju potreb stavb po energiji, vključno z vključevanjem energije iz obnovljivih virov, ter povezani ukrepi v skladu z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije, in ukrepi za finančno podporo gospodinjstvom z nizkim dohodkom v stavbah z najslabšimi rezultati glede energetske učinkovitosti,

2.

ukrepi za pospešitev uporabe brezemisijskih vozil ali finančno podporo za uvajanje popolnoma interoperabilne oskrbovalne in polnilne infrastrukture za brezemisijska vozila ali ukrepi za spodbujanje prehoda na javni prevoz in izboljšanje multimodalnosti ali finančno podporo za obravnavanje družbenih vidikov v zvezi z uporabniki prevoza z nizkim in srednjim dohodkom,

3.

ukrepi za financiranje Socialnega načrta za podnebje iz 16. člena tega zakona,

4.

ukrepi za zagotavljanje finančnega nadomestila končnim porabnikom goriv, kadar se ni mogoče izogniti dvojnemu štetju emisij iz sistema trgovanja za regulirane subjekte in emisij iz sistema trgovanja za upravljalce naprav, operatorje zrakoplovov in ladjarske družbe ali so bili emisijski kuponi za namene sistema trgovanja za regulirane subjekte predani za emisije iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja za regulirane subjekte.

(4)

Vlada sprejme Program porabe sredstev Podnebnega sklada (v nadaljnjem besedilu: program Podnebnega sklada) za obdobje štirih let, ki vsebuje seznam ukrepov, namene porabe sredstev, upravičence do porabe sredstev oziroma navedbo izvajalca posameznega ukrepa in opis ovrednotenja učinka izvedbe posameznega ukrepa.

(5)

Ministrstvo pripravi program Podnebnega sklada na podlagi metodologije za uvrščanje ukrepov v program porabe sredstev. Program Podnebnega sklada je podlaga za priglasitev sheme državne pomoči za ukrepe, za katere je potrebna priglasitev državne pomoči. Pri ukrepih, ki vključujejo večletne projekte, se ne glede na obdobje, za katero se sprejema program Podnebnega sklada, v njem navedejo predvidena finančna sredstva do zaključka projekta in se v ta namen prevzemajo finančne obveznosti v breme državnih proračunov prihodnjih let.

(6)

Minister določi metodologijo za uvrščanje ukrepov v program Podnebnega sklada na podlagi naslednjih meril:

1.

merilo prispevka k podnebnim ciljem,

2.

merilo dodatnosti, dodane vrednosti in zapolnitve vrzeli,

3.

merilo uresničevanja pravičnega prehoda,

4.

merilo dodatnih sinergijskih učinkov na druga področja.

(7)

Za presojo uvrščanja ukrepov v program Podnebnega sklada v skladu z metodologijo iz prejšnjega odstavka minister imenuje komisijo, ki jo sestavljajo člani s poznavanjem področja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja podnebnim spremembam.

(8)

Sredstva Podnebnega sklada se lahko z neposredno pogodbo dodeljujejo tudi posrednim uporabnikom državnega proračuna, občinam in posrednim uporabnikom proračunov občin, ki jih je za izvajanje javnih nalog ustanovila ali pooblastila Republika Slovenija ali občina.

(9)

Do sredstev Podnebnega sklada ni upravičena oseba:

1.

katere zapadle neplačane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira Finančna uprava Republike Slovenije, na dan predložitve vloge za pridobitev sredstev znašajo 50 eurov ali več, ali

2.

ki na dan predložitve vloge za pridobitev sredstev ni imela predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja zadnjih pet let do dne vloge za pridobitev sredstev, ali

3.

ki ima pravnomočno inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, in hkrati kršitve ni odpravila v določenem roku za odpravo kršitve, ali

4.

ki je v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, njene posle iz drugih razlogov upravlja sodišče ter je opustila poslovne dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja ali

5.

ki je upravljavec druge naprave iz šestega in sedmega odstavka 36. člena tega zakona.

(10)

Fizična ali pravna oseba iz 3. točke prejšnjega odstavka ni upravičena do sredstev iz četrtega odstavka tega člena v obdobju od dneva pravnomočnosti inšpekcijske odločbe iz 3. točke prejšnjega odstavka do odprave kršitve in nadaljnja tri leta, ki sledijo letu, v katerem je odpravila kršitev.

(11)

Za potrebe odločanja o pravici do pridobitve sredstev Podnebnega sklada ministrstvo ali proračunski uporabniki iz osmega odstavka tega člena podatke o tem, ali vlagatelj vloge za pridobitev sredstev izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. točke devetega odstavka tega člena, pridobivajo iz evidence, ki jo vodi Finančna uprava Republike Slovenije. Podatke o izpolnjevanju pogoja iz 3. točke devetega odstavka tega člena ministrstvo ali proračunski uporabniki iz osmega odstavka tega člena pridobi po uradni dolžnosti od inšpektorata, pristojnega za okolje.

(12)

Oseba, ki je prejela sredstva Podnebnega sklada, mora zagotoviti prepoznavnost vira financiranja ukrepov ali projektov, za katere je prejela sredstva, tako da zagotovi skladne, učinkovite in sorazmerne informacije različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navede izvor teh sredstev in zagotovi prepoznavnost (so)financiranja Republike Slovenije iz Podnebnega sklada, zlasti pri promoviranju projektov in njihovih rezultatov.

(13)

Ne glede na 16. točko prvega odstavka tega člena se sredstva za plače in druge stroške zaposlenih, ki se ukvarjajo z upravljanjem sistema trgovanja, dodeljevanjem sredstev Podnebnega sklada in izvajanjem projektov, ki se financirajo iz Podnebnega sklada ter imajo te naloge navedene v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstva, zagotavljajo na podlagi petega odstavka prejšnjega člena.

31. člen

(nadomestilo za kritje posrednih stroškov)

(1)

Oseba, ki opravlja dejavnost v sektorjih in delih sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida ter so določeni v Delegiranem sklepu Komisije (EU) 2019/708 z dne 15. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo sektorjev in delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO₂, za obdobje med letoma 2021 in 2030 (UL L št. 120 z dne 8. 5. 2019, str. 20), (v nadaljnjem besedilu: Delegirani sklep Komisije 2019/708/EU), če so ti izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve, je lahko upravičena do nadomestila za kritje posrednih stroškov iz 15. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)

Ministrstvo odloči o upravičenosti in višini nadomestila iz prejšnjega odstavka z odločbo.

(3)

Vlada določi sektorje in dele sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida iz prvega odstavka tega člena, ter način in pogoje dodelitve nadomestila iz prvega odstavka tega člena.

(4)

Za nadomestilo za kritje posrednih stroškov iz prvega odstavka tega člena se lahko v programu Podnebnega sklada letno nameni največ 20 odstotkov letnih prihodkov od prodaje emisijskih kuponov iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Vlada določi podrobnejši namen porabe, poročanje o porabi ter način in obdobje ugotavljanja porabe nadomestila iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Ministrstvo do 31. marca tekočega leta na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi skupni znesek nadomestila za posamezni sektor ali del sektorja iz prvega odstavka tega člena, dodeljenega v preteklem letu za predpreteklo leto.

(6)

Minister na podlagi letnih prihodkov od prodaje emisijskih kuponov iz prvega odstavka 28. člena tega zakona določi višino zneska nadomestila za kritje posrednih stroškov iz prvega odstavka tega člena do 31. marca tekočega leta za preteklo leto ter to objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in v Uradnem listu Republike Slovenije.

3. oddelek: Posebna pravila za upravljavce naprav

32. člen

(dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za napravo)

(1)

Upravljavec naprave mora pred začetkom obratovanja naprave ali njenega dela od ministrstva pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov.

(2)

Upravljavec naprave mora za pridobitev dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov pri ministrstvu vložiti vlogo, ki vsebuje:

1.

opis naprave in dejavnosti, ki v njej poteka, vključno z uporabljeno tehnologijo, ter podatek o nazivni vhodni toplotni moči oziroma proizvodni zmogljivosti naprave;

2.

opis surovin in drugih snovi, katerih uporaba lahko povzroči emisije toplogrednih plinov;

3.

opis virov emisij toplogrednih plinov iz naprave;

4.

načrt za spremljanje emisij toplogrednih plinov, pripravljen v skladu s predpisom EU, ki ureja spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih (v nadaljnjem besedilu: načrt za spremljanje);

5.

opis ukrepov iz predpisa EU iz prejšnje točke, načrtovanih za izvajanje načrta za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu s 55. členom tega zakona, in

6.

poljudni povzetek vsebin iz prejšnjih točk tega odstavka.

(3)

Ministrstvo izda dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za napravo, s katerim se dovoli izpuščanje toplogrednih plinov iz celotne naprave ali njenega dela, če na podlagi načrta za spremljanje ugotovi, da je upravljavec naprave sposoben spremljati emisije toplogrednih plinov in poročati o njih v skladu s tem zakonom.

(4)

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda za eno ali več naprav ali njihovih delov, če so te na isti lokaciji in jih upravlja isti upravljavec naprave.

(5)

Dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov vsebuje:

1.

firmo in sedež upravljavca naprave ter lokacijo naprave,

2.

nazivno vhodno toplotno moč oziroma zmogljivost naprave,

3.

opis dejavnosti in emisij toplogrednih plinov iz naprave,

4.

načrt za spremljanje,

5.

zahteve, povezane s poročanjem o emisijah toplogrednih plinov v skladu s 55. členom tega zakona, in

6.

obveznost predaje emisijskih kuponov, ki ustrezajo skupnim emisijam toplogrednih plinov v vsakem koledarskem letu, preverjenim v skladu s predpisom EU, ki ureja preverjanje podatkov in akreditacijo preveriteljev, v roku iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.

(6)

Minister predpiše obliko in način oddaje vloge iz drugega odstavka tega člena.

33. člen

(sprememba dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov iz naprave)

(1)

Upravljavec naprave mora ministrstvu pisno prijaviti vsako nameravano spremembo v obratovanju naprave in vsako spremembo upravljavca naprave, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.

(2)

Če ministrstvo na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka ugotovi, da nameravana sprememba vpliva na vsebino dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov iz prejšnjega člena, o tem v 30 dneh od prijave pisno obvesti upravljavca naprave in ga pozove, naj v primernem roku vloži vlogo za spremembo dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, ki vsebuje opis spremembe. Če upravljavec naprave v tem roku vloge ne vloži, se šteje, da je od nameravane spremembe odstopil.

(3)

Če upravljavec naprave v 30 dneh od prijave ne prejme obvestila iz prejšnjega odstavka, se šteje, da nameravana sprememba ne vpliva na vsebino dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, upravljavec naprave pa lahko nameravano spremembo izvede.

(4)

Ministrstvo odloči o spremembi dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov v treh mesecih od prejema popolne vloge iz drugega odstavka tega člena.

(5)

Minister predpiše obliko in način oddaje vloge iz drugega odstavka tega člena.

34. člen

(načrt metodologije spremljanja in njegova sprememba)

(1)

Upravljavec naprave vlogi iz prvega odstavka 37. člena tega zakona ali tretjega odstavka 41. člena tega zakona priloži načrt metodologije spremljanja, pripravljen v skladu s predpisom EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije.

(2)

Ministrstvo v šestih mesecih od prejema popolne vloge iz prvega odstavka 37. člena tega zakona potrdi načrt metodologije spremljanja.

(3)

Upravljavec naprave mora ministrstvu pisno prijaviti vsako nameravano spremembo načrta metodologije spremljanja, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.

(4)

Če ministrstvo na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka ugotovi, da nameravana sprememba vpliva na vsebino načrta metodologije spremljanja, o tem v 30 dneh od prijave pisno obvesti upravljavca naprave in ga pozove, naj v primernem roku vloži vlogo za spremembo načrta metodologije spremljanja. Če upravljavec naprave v tem roku vloge ne vloži, se šteje, da je od nameravane spremembe odstopil.

(5)

Če upravljavec naprave v 30 dneh od prijave ne prejme obvestila iz prejšnjega odstavka, se šteje, da nameravana sprememba ne vpliva na vsebino načrta metodologije spremljanja, upravljavec naprave pa lahko nameravano spremembo izvede.

(6)

Ministrstvo odloči o spremembi načrta metodologije spremljanja v treh mesecih od prejema popolne vloge iz četrtega odstavka tega člena.

(7)

Ob spremembi dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov zaradi spremembe upravljavca naprave v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena ministrstvo po uradni dolžnosti v tem delu spremeni tudi odločbo iz drugega odstavka tega člena.

(8)

Minister predpiše obliko in način oddaje vloge iz četrtega odstavka tega člena ter način njene oddaje.

35. člen

(brezplačna dodelitev emisijskih kuponov)

(1)

Upravljavec naprave je upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov v skladu s tem zakonom in predpisom EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni EU.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec naprave za proizvodnjo električne energije ni upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov, razen za proizvodnjo električne energije, proizvedene iz odpadnih plinov.

(3)

Upravljavec naprave iz sektorjev ali delov sektorjev, določenih v Delegiranem sklepu Komisije 2019/708/EU, je do leta 2030 upravičen do brezplačne dodelitve 100 odstotkov količine emisijskih kuponov.

(4)

Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena upravljavec naprave iz sektorjev in delov sektorjev, ki so vključeni v Uredbo 2023/956/EU, ni upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov.

(5)

Brezplačna dodelitev emisijskih kuponov se v sektorjih in delih sektorjev, za katere ne velja, da so izpostavljeni tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida v skladu z Delegiranim sklepom Komisije 2019/708/EU, po letu 2026 zmanjšuje v enakih deležih v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena, tako da leta 2030 ni več brezplačne dodelitve emisijskih kuponov, razen za podnaprave za daljinsko ogrevanje.

(6)

Če mora upravljavec naprave izvesti energetski pregled ali izvajati potrjen sistem upravljanja z energijo v skladu z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije, in če priporočil iz poročila o pregledu ali iz potrjenega sistema upravljanja z energijo ne izvede, razen če čas vračanja za ustrezne naložbe presega tri leta ali če so stroški teh naložb nesorazmerni, se količina emisijskih kuponov, ki jih ministrstvo brezplačno dodeli upravljavcu te naprave, zmanjša za 20 odstotkov. Količina brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov se ne zmanjša, če upravljavec dokaže, da je sprejel druge ukrepe, s katerimi je dosegel zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, enakovredno zmanjšanju, ki ga za zadevno napravo priporoča poročilo o pregledu ali potrjeni sistem upravljanja z energijo.

(7)

Upravljavec naprave, katere ravni emisij toplogrednih plinov so višje od 80 percentilov ravni emisij za ustrezne referenčne vrednosti za proizvode, k vlogi iz prvega odstavka 37. člena tega zakona priloži tudi načrt za podnebno nevtralnost za vsako od dejavnosti v tej napravi v skladu s predpisom EU, ki določa vsebino in obliko načrtov za podnebno nevtralnost.

(8)

Če upravljavec naprave k vlogi iz prvega odstavka 37. člena tega zakona načrta za podnebno nevtralnost iz prejšnjega odstavka ne priloži, se mu celotna količina brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov za obdobje iz prvega odstavka 37. člena tega zakona zmanjša za 20 odstotkov.

(9)

Doseganje ciljev in mejnikov, določenih v načrtu za podnebno nevtralnost iz sedmega odstavka tega člena, preveri preveritelj iz 56. člena tega zakona, in sicer za obdobje do 31. decembra 2025 in za vsako nadaljnje obdobje, ki se konča 31. decembra vsakega petega leta, v skladu s predpisom EU, ki ureja preverjanje podatkov in akreditacijo preveriteljev.

(10)

Upravljavcu naprave se brezplačni emisijski kuponi nad 80 odstotkov ne dodelijo tudi, če doseganje vmesnih ciljev in mejnikov iz prejšnjega odstavka ni bilo preverjeno za obstoječe in naslednje obdobje iz prvega odstavka 37. člena tega zakona.

36. člen

(načrt za podnebno nevtralnost za upravljavca druge naprave)

(1)

Načrt za podnebno nevtralnost za vsako od dejavnosti v svoji napravi v skladu s predpisom EU, ki določa vsebino in obliko načrtov za podnebno nevtralnost, mora pripraviti tudi upravljavec druge naprave, ki ima dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz 32. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upravljavec druge naprave), in ga v šestih mesecih po pravnomočnosti dovoljenja poslati ministrstvu, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.

(2)

Ministrstvo načrt za podnebno nevtralnost iz prejšnjega odstavka potrdi najpozneje v šestih mesecih od prejema, če ugotovi, da je izdelan v skladu predpisom EU iz prejšnjega odstavka.

(3)

Upravljavec druge naprave ministrstvu v primeru spremembe načrta za podnebno nevtralnost iz prvega odstavka tega člena pošlje posodobljen načrt za podnebno nevtralnost. Če ministrstvo ugotovi, da je spremenjeni načrt za podnebno nevtralnost izdelan v skladu s predpisom EU iz prvega odstavka tega člena, o tem izda potrdilo.

(4)

Upravljavec druge naprave mora ministrstvu do 30. junija 2030 in nato vsakih pet let poročati o doseganju ciljev in mejnikov, določenih v načrtu za podnebno nevtralnost iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Ministrstvo na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka ugotovi doseganje ciljev in mejnikov za obdobje do 31. decembra 2030 in nato vsakih pet let.

(6)

Upravljavec druge naprave ni upravičen do sredstev Podnebnega sklada, če ministrstvu do roka iz prvega odstavka tega člena ne pošlje načrta za podnebno nevtralnost iz prvega odstavka tega člena, o čemer ministrstvo po uradni dolžnosti izda odločbo.

(7)

Upravljavec druge naprave ni upravičen do sredstev Podnebnega sklada, o čemer ministrstvo izda odločbo, če:

1.

ministrstvo ne potrdi, da je načrt za podnebno nevtralnost izdelan v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena,

2.

ministrstvu ne poroča v roku iz četrtega odstavka tega člena ali

3.

ministrstvo iz poročila ugotovi, da cilji in mejniki, določeni v načrtu za podnebno nevtralnost, niso bili doseženi.

(8)

Ne glede na prvi odstavek tega člena načrta za podnebno nevtralnost ni treba pripraviti upravljavcu druge naprave, ki mora v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, pripraviti trajnostni načrt za doseganje ciljev in meril.

(9)

Minister predpiše vsebino in obliko vloge iz prvega in tretjega odstavka tega člena ter obrazec, na katerem mora upravljavec druge naprave ministrstvu poslati poročilo iz četrtega odstavka tega člena.

37. člen

(seznam naprav)

(1)

Ministrstvo na podlagi vloge upravljavca obstoječe naprave za brezplačno dodelitev emisijskih kuponov, pripravljene v skladu s predpisom EU, ki določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije, pripravi seznam naprav in upravljavcev naprav (v nadaljnjem besedilu: seznam naprav) za obdobje pet let in ga do 30. septembra dve leti pred začetkom vsakega petletnega obdobja predloži Komisiji. Ministrstvo na seznam vključi tudi upravljavca obstoječe naprave, ki v skladu s 35. členom tega zakona ni upravičen do brezplačne dodelitve emisijskih kuponov.

(2)

Ministrstvo skupaj s seznamom naprav Komisiji predloži tudi seznam naprav in upravljavcev naprav, ki se želijo v skladu z 38. členom tega zakona izključiti iz sistema trgovanja (v nadaljnjem besedilu: seznam malih naprav).

(3)

Seznam malih naprav vsebuje tudi:

1.

opredelitev sprejetih ukrepov, ki bodo dosegli enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov,

2.

opredelitev sistema spremljanja, poročanja in preverjanja za naprave, ki se želijo v skladu z 38. členom tega zakona izključiti iz sistema trgovanja (v nadaljnjem besedilu: male naprave),

3.

potrditev, da bo mala naprava ponovno vključena v sistem trgovanja v skladu z devetim odstavkom 38. člena tega zakona.

(4)

Ministrstvo seznam malih naprav objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave štiri mesece pred rokom iz prvega odstavka tega člena, javnost pa ima pravico dajati pripombe v 30 dneh od dneva objave.

Časovnica