TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišča prve in druge stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu (2. točka izreka prvostopne sodbe in pod II izreka drugostopne odločbe) razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki jo sodišče izda v nepravdnem postopku, se praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci nepravdnega postopka, ki so v postopku sodelovali kot stranke v procesnem smislu in ki jih nepravdni sklep izrecno zajema.

Učinki pravnomočnosti nepravdnega sklepa ne morejo vplivati na obligacijski zahtevek, s katerim tožnika v pravdi zahtevata (v nepravdnem postopku sporni) presežek njunih vlaganj v gradnjo hiše nad v nepravdnem postopku nespornim solastninskim deležem.

Do neupravičene pridobitve pride s pridobitvijo koristi (210. člen ZOR); to pa je v primeru gradnje praviloma takrat, ko je gradnja končana in pridobi obogatena oseba možnost objekt uporabljati, za namen, za katerega je zgrajen (219. člen v zvezi z 210. členom ZOR). Najkasneje od tega trenutka dalje ima praviloma prikrajšani graditelj na razpolago tudi vse elemente, na podlagi katerih lahko izračuna višino zahtevka na povrnitev vrednosti vlaganj v gradnjo objekta. Takrat, ko so podane navedene okoliščine, pa nastane pravica zahtevati od osebe, ki je z vlaganji neupravičeno obogatena, nadomestilo za opravljena vlaganja. Zato je potrebno šteti, da od tedaj dalje začne teči zastaranje zahtevka neupravičeno prikrajšanega graditelja. To velja tudi v primeru, ko eden ali več skupnih graditeljev z denarnim zahtevkom uveljavljajo povrnitev tistih svojih vlaganj, ki presegajo stvarnopravni delež na nepremičninah, ki mu (jim) ga priznavajo ostali graditelji.