TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

„I. 1. V sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, sklenjenem med pravdnima strankama dne 23. 6. 2013, so nični: del zadnjega stavka od datuma 13. 7. 2013 dalje v II. točki, 2. stavek 1. odstavka III. točke in 2. odstavek III. točke.

2. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 1.366,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od:

- zneska 261,52 EUR od 9. 8. 2013 dalje do plačila,

- zneska 1.104,68 EUR od 20. 8. 2013 dalje do plačila,

v 15 dneh pod izvršbo.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopke v višini 234,19 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.“

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 159,09 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka paricijskega roka dalje do plačila, svoje stroške pritožbenega postopka pa krije sama.

Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 13. 7. 2013, zato je upravičena do celotnega regresa za letni dopust, ker je pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobila pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 (tožnica je skladno s 161. členom ZDR pravico do celotnega dopusta za leto 2013 pridobila 1. 1. 2013, ker ji je že v letu 2012 pretekel čas nepretrganega delovnega razmerja šestih mesecev) in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust. Za odmero dopusta in regresa veljajo določbe ZDR, saj bi uporaba določbe 1. odstavka 161. člena ZDR-1 (po katerem ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve, krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve) za tožnico pomenila poseg v pridobljene pravice. Tak poseg pomeni kršitev 155. člena URS o prepovedi povratne veljave pravnih aktov.

Ni odločilno, da je tožnica podpisala sporazum, ki vsebuje določbo, da ji gre dopust za leto 2013 in s tem regres za letni dopust le po novem ZDR-1. Delavec se minimalnim pravicam, ki mu gredo po zakonu, ne more odpovedati, zato so določbe sporazuma, ki se nanašajo na letni dopust in regres za leto 2013, ki naj bi tožnici pripadal le v sorazmernem delu glede na trajanje zaposlitve v letu 2013, nične, saj nasprotujejo ustavi in prisilnim predpisom (prvi odstavek 86. člena OZ).