TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji tožeče in tožene stranke se zavrneta.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Sklicevanje revizije na to, da je dokazna tema ves čas ostajala nespremenjena, ni utemeljeno. "Dokazna tema" je res bila ves čas pravočasnost podane odpovedi, vendar pa je toženka trditev, da je odpoved pravočasna, pred 5. 9. 2011 utemeljevala s popolnoma drugimi dejstvi, kot v vlogi z dne 5. 9. 2011, zato navedba, ki jo je podala v tej vlogi in predlagan dokaz nista pomenila le konkretizacije dosedanjih navedb, pač pa novo in drugačno dejstvo, kot se je zatrjevalo do tedaj.

Razveljavitev sodbe Vrhovnega sodišča v postopku z ustavno pritožbo in posledično razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje v revizijskem postopku ne pomeni, da sme ali celo mora sodišče v ponovljenem postopku (zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja) ugotavljati tudi dejstva, ki niso bila pravočasno navedena in izvajati dokaze, ki niso bili pravočasno predlagani. Dejansko stanje se ugotavlja na podlagi pravočasno podanih navedb in dokaznih predlogov, in sicer po procesnih pravilih o izvajanju dokazov in prekluzijah.

Navedba toženke, da s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja, ker je za delo v policiji ključnega pomena medsebojno zaupanje, tega pa spričo dogodkov, ki so privedli do izredne odpovedi, ni več, zadošča za presojo, ali je reintegracija možna in smiselna. Gre za objektivno preverljivo dejstvo, na obstoj katerega subjektiven pogled predstojnika, še manj pa tožnikovih sodelavcev, ne more vplivati.

Pri sodni razvezi so odločilne praviloma okoliščine, ki so nastale po ali zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi (te običajno prevladajo), lahko pa se upoštevajo tudi okoliščine, zaradi katerih je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav je bilo kasneje ugotovljeno, da je ta nezakonita, saj se pri presoji pogojev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi v določenih primerih lahko upošteva tudi to, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose in možnost nadaljnjega sodelovanja.

Sodišče tožniku delovnega razmerja pri toženki za čas, ko je bil že v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, ni moglo priznati. Trajanje delovnega razmerja je lahko priznalo le do trenutka nove zaposlitve. Da je do prenehanja delovnega razmerja uveljavil le minimalen obseg pravic (za dobre 4 tedne), je bilo ustrezno upoštevano pri odmeri denarnega povračila.