TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v I. točki izreka, tako, da se glasi:

„I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki iz naslova odškodnine za neizkoriščen tedenski počitek na mednarodni misiji v obdobju od 9. 10. 2011 do 5. 5. 2012 plačati še 1.200,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2013 do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 3.104,81 EUR za čas od 2. 8. 2013 do 2. 8. 2016, v roku 8 dni, pod izvršbo.“

V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.“

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi strani revizijske stroške v znesku 275,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku prisodilo neto znesek iz naslova odškodnine. S tem, ko je bila tožniku prisojena odškodnina v vtoževanem nominalnem znesku in glede na prvi odstavek 2. člena ZPP ter glede na to, da odločitev o obračunu in plačilu davkov in prispevkov od prisojene odškodnine ni stvar sodišča v delovnopravnem sporu, ni bilo kršeno načelo popoldne odškodnine iz 169. člena OZ v zvezi z 246. členom OZ. Tožnik je pri oblikovanju zahtevka izhajal iz neto plače, vendar njegov zahtevek ni bil zahtevek za plačo, temveč za odškodnino. Gre za različna pojma - izhodišče za določitev višine zahtevka in sam zahtevek pri čemer je evidentno, da plače in odškodnine ni mogoče enačiti.