STA novice / Socialni partnerji ne nasprotujejo nadaljevanju postopka glede zakona o nacionalnem demografskem sklad (daljše)

Kot je povedal predsedujoči Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, so socialni partnerji na današnji seji opravili konstruktivno razpravo in vsebinsko razpravo o obravnavanih osnutkih zakonov.

Glede osnutka zakona o demografskem skladu, ki predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga v družbo Nacionalni demografski sklad, kjer bi bilo skoncentrirano lastništvo in upravljanje praktično vseh državnih naložb, je pojasnil, da so, čeprav so sprejeli sklep, da ne nasprotujejo nadaljevanju zakonodajnega postopka v povezavi z njim, obenem ministrstvo za finance pozvali, da tekom tega procesa uskladijo še nekatere ključne vsebinske točke. Med njimi je izpostavil pripravo strategije upravljanja, ki v tem trenutku še ni znana, ter vprašanje zagotovitve morebitnih dodatnih virov financiranja demografskega sklada in dogovor od tem, od kdaj naprej se sredstva iz sklada lahko črpajo.

Glede osnutka o samozaposlovanju, zaposlovanju in delu tujcev pa so sprejeli zgolj sklep, da se je ESS z njim seznanil. Kot je dejal Zorko, namreč glede predlaganih rešitev soglasja niso dosegli. Pri tem je omenil predvsem pomanjkanje konsenza glede zaposlovanja tujcev pri agencijah ter glede prepovedi zaposlovanja tujcev.

Da so na današnji seji socialni partnerji naredili pomemben korak k varnim pokojninam za današnje in prihodnje generacije, pa je izpostavil državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež. Kot je ocenil, so v pogajanjih pokazali, da socialni dialog ni zgolj izmenjava stališč, temveč lahko prinese konkretne rezultate. "Za nami je bilo osem zahtevnih pogajanj, vsi smo imeli svoja stališča, vsaka stran je ta stališča tudi odločno zagovarjala, vendar smo z argumenti ter tudi z medsebojnim spoštovanjem in pripravljenostjo na kompromise našli skupne rešitve," je poudaril in napovedal, da se bodo glede nekaterih že omenjenih odprtih zadev še sestali.

Po njegovih besedah so v okviru pogajanj dosegli pomembne izboljšave glede osnutka zakona, ki ga je vlada dala v javno obravnavo. Med ključnimi rešitvami je izpostavil, da so dali jasen namen samemu skladu, saj so se dogovorili, da se bodo prihodki sklada v celoti namenjali za financiranja pokojninske blagajne, ne pa za dolgotrajno oskrbo ter družinsko politiko, kot so sprva predlagali.

Da bi zaščitili državno premoženje, so se dogovorili, da bo vse od kupnin iz prodaje morebitnih naložb ostalo v skladu. "Posledično bo denarja za pokojnine več, dvignil se bo tudi delež dividend, namenjenih za pokojninsko blagajno," je pojasnil Papež. Izpostavil je tudi okrepitev vloge socialnih partnerjev s participacijo v nadzornem svetu bodočega sklada in tudi v strokovnih odborih, kjer bodo imeli vlogo tudi v različnih fazah samega postopka, ter ustanovitev nove nepremičninske družbe, ki bo upravljala s trenutnim portfeljem in omogočala bolj učinkovito upravljanje tega dela državnega premoženja.

V luči tega, da smo bili v zadnjem času priča nekaterim aferam, ki so mejile na korupcijo z državnim premoženjem oz. konflikte interesov, pa je Zorko dodal, da so v osnutku zakona okrepili tudi določbe o preprečevanju korupcije in glede nasprotja interesov.

Da je bil dialog na današnji seji ESS na izredno visokem nivoju, pa je poudaril tudi glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček. Kot je dejal, je k temu pripomoglo tudi do, da so vse danes obravnavane zakonske predloge pred tem že prečesali na predhodno ustanovljenih strokovnih odborih, ki so oddelali večji del dela. O predlaganem zakonodajnem osnutku o nacionalnem demografskem skladu je kot enega od uspehov z njihove strani ocenil, da so uspeli spremeniti organe upravljanja sklada in s tem našli prostor tudi za delodajalce in delojemalce. "Tako bomo lahko to, kar je bilo danes dogovorjeno, lahko tudi spremljali in imeli vpliv pri vodenju demografskega sklada," je pristavil.

Je pa medtem kot najbolj polemično označil razpravo o osnutku novele zakona o zaposlovanju tujcev. "Najbolj polemičen ni bil zaradi resorja ali pa zaradi tega, ker bi bil slabo pripravljen, ampak ker je to boleča točka za delodajalce že vrsto let, in sicer glede kaznovanja kršiteljev delovnopravne zakonodaje," je pojasnil. Največja razhajanja so torej konkretno pri 42. členu, ki govori o prepovedi zaposlovanja tujcev kot dodatnem kazenskem ukrepu za predhodne kršitve delodajalcev.

Mnenje delodajalske strani namreč je, da gre za "nesorazmeren in - gledano s strani tujca - tudi diskriminatoren ukrep". Kot je izpostavil Gorenšček, včasih namreč ni direktne povezave med tujcem in kršitvijo, ki jo je podjetje pri svojem poslovanju naredilo. "Mi smo ves proces vztrajali na črtanju tega člena. Upam, da bomo v nadaljevanju našli boljšo rešitev, kot je ta, kljub temu pa zakona nismo zaustavljali in mu dovolili pot v zakonodajni postopek," je dodal.

Da je zakonski predlog glede zaposlovanja tujcev, ki so ga imeli danes na mizi, nekakšen kompromis glede tega, kako na eni strani zaščiti pravice delojemalcev, hkrati pa omogočiti, da se slovensko gospodarstvo znajde v konkurenčnem boju, pa je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek pa je opozoril na sindikalni vidik predlaganih sprememb. Kot je dejal, je bil njihov cilj pri tem preprečitev izkoriščanja tujih delavcev in da se jim zaradi ranljivosti, ki so povezane z njihovim znanjem slovenskega jezika, zagotovi določeno dodatno varstvo.

"Absolutno smo pozdravili to, da bodo delavci po novem dobili pogodbo o zaposlitvi ne samo v slovenskem, ampak tudi v angleškem jeziku. Želeli bi si, da bi bil to jezik, ki ga tuj delavec razume. Absolutno pa nismo želeli pristati na to, da se zmanjšujejo sankcije v primeru kršitev, ki so sedaj v obliki prepovedi zaposlovanja tujih delavcev za tiste delodajalce, ki kršijo delovnopravno zakonodajo," je bil jasen.