STA novice / Komisija DZ za človekove pravice ob primeru iz Lendave s pozivi k ukrepanju

Je pa komisija na današnji seji na predlog koalicije vlado pozvala k preučitvi možnosti, da bi se s spremembo zakona o gospodarskih družbah uvedla prepoved ustanovitve družbe, pridobitve statusa družbenika ali samostojnega podjetnika ter članstvo v organu vodenja, vodenja ali nadzora za osebe, ki so pravnomočno obsojene zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi ali spravljanja v suženjsko razmerje.

Poleg tega naj se določi, da pravna oseba, ki ji je bila zaradi omenjenih kaznivih dejanj pravnomočno izrečena sankcija, v obdobju najmanj petih let ne sme ustanoviti hčerinske družbe ali pridobiti obvladujočega deleža v drugi družbi.

Vlado je tudi pozvala k okrepitvi skupnih in nenapovedanih nadzorov inšpektorata za delo, finančne uprave in policije pri delodajalcih, ki zaposlujejo državljane tretjih držav, zlasti v sektorjih z visokim tveganjem in zunaj običajnega delovnega časa. Poleg tega naj zagotovi, da bodo delavci ob pridobitvi dovoljenja za prebivanje in delo prejeli pogodbo o zaposlitvi ter informacije o svojih pravicah in načinih prijave delovnopravnih obveznosti v jeziku, ki ga razumejo.

Člani komisije iz koalicije in Resnice pa so zavrnili predloge Levice, da bi med drugim vlado pozvali, naj pripravi zakonske spremembe, s katerimi bi se opredelil status žrtvam trgovine z ljudmi, hudega delovnega izkoriščanja in nezakonitega zaposlovanja ter se jim zagotovilo dostop do trga dela, zdravstveno zavarovanje in brezplačno pravno pomoč.

Predlagatelji seje so pozvali tudi k vzpostavitvi javno financiranega programa varne nastanitve za takšne osebe, tudi za primere večjih skupin, k umiku predlagane šestmesečne vezave delavca na delodajalca iz osnutka novele zakona o zaposlovanju in delu tujcev ter k spremembi kazenskega zakonika, da ne bi bila več mogoča pogojna kazen v primeru priznanja krivde za kazniva dejanja trgovine z ljudmi, hujših kršitev pravic delavcev in zaposlovanja na črno pod izkoriščevalskimi pogoji. Osebam, ki bi bile obsojene za ta ta kazniva dejanja, bi tudi prepovedali opravljanje gospodarske dejavnosti.

"Lendava ni izjema, je le vrh ledene gore, ki ga je razkrila naključna preiskava. Iskali smo cigarete, našli smo sužnjelastništvo. Pod gladino so delavci, ki molčijo, ker jim država nima česa ponuditi, in delodajalci, ki vedo, da se jim takšno izkoriščanje izplača," je menil Vladimir Šega (Levica).

Zavrnil je nekatere izjave, da primer Lendave ni povezan z gospodarsko dejavnostjo - v primerjavi z nekaterimi drugimi primeri je po njegovem mnenju razlika le v "stopnji hudodelstva", ne pa v naravi problema, ta pa je, da se izkoriščanje ljudi izplača, ker so sankcije premile. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Štefan Kušar je namreč dejal, da pri primeru iz Lendave ni šlo za zakonito zaposlitev, ki bi se izrodila, ampak za organizirani kriminal.

Tudi Andreja Rajbenšu (Svoboda) je denimo pozvala k sistemskim spremembam, med drugim za ureditev statusa žrtev in zagotovitev nastanitve, pri tem pa izpostavila pomembno vlogo nevladnih organizacij, ki skrbijo za te ljudi, pa so na drugi strani deležne kritik, da so prisesane na državne jasli.

Jana Gržinič (SDS) je dejala, da primera ne bi smeli posploševati na celotno gospodarstvo, in poudarila, da je treba zlorabe kaznovati. Tudi Luka Simonič (SDS) je dejal, da ne bi smeli moralizirati, ampak spremeniti zakonodajo, da bi se kršitelje najstrožje kaznovalo in preprečilo, da bi se takšni primeru dogajali tudi v prihodnje.

Marjeta Šmid (NSi, SLS, Fokus) je med drugim opozorila na dobro organiziranost in razširjeno prakso tovrstnega kriminala po Evropi. Zavzela se je za sistemsko ukrepanje, da bi se odkrilo tovrstne primere ter spodbudilo tudi ljudi v lokalnih skupnostih in delavce, da kršitve prijavljajo.

Državni sekretarji ministrstev za notranje zadeve, pravosodje in gospodarstvo ter predstavniki institucij, kot so policija in finančna uprava, so med drugim ocenjevali, da sistem deluje, sicer primer iz Lendave ne bi bil odkrit in za delavce ne bi bilo poskrbljeno, da pa so potrebne določene spremembe za večjo učinkovitost predvsem pri preprečevanju tovrstnih dejanj.

Na drugi strani so predstavniki nevladnih organizacij in sindikatov menili, da sistem ne deluje, sicer ne bi prihajalo do hudih primerov izkoriščanja delavcev. Sankcije so premile, delavci so premalo zaščiteni in si ne upajo prijaviti kršitev, so med drugim opozarjali in tako kot v Levici menili, da bodo predvidene zakonske spremembe glede tujcev njihov položaj še poslabšale. Da primer razkriva sistemske pomanjkljivosti, opozarja tudi Varuh človekovih pravic.