STA novice / Del krajanov Letuša boj za obstanek nadaljuje na sodišču

Arčan je pojasnil, da izpodbijajo nove sklepe o odstranitvi objektov, ki jih je država po prvi odločitvi sodišča zdaj izdala za vsak posamezni objekt. Po njegovih besedah se od prvega postopka razen tega ni spremenilo praktično nič.

Poudaril je, da je upravno sodišče enkrat že presodilo, da za preselitev celotnega naselja ni bilo ustrezne pravne podlage. Po njegovih besedah prebivalci niso živeli na območju z visoko poplavno ogroženostjo, njihove hiše pa so primerne za bivanje. Sodišče je po njegovih navedbah takrat opozorilo tudi, da bi morala država postopek voditi za vsak objekt posebej.

Država je nato za posamezne objekte sprejela nove sklepe. Arčan meni, da so argumenti zanje ostali v veliki meri enaki. "Izhodišča ostajajo enaka, torej nismo na visoko ogroženem poplavnem območju in naše hiše so primerne za bivanje," je dejal. Po njegovih besedah je v naselju tudi pet objektov, ki med avgustovsko ujmo leta 2023 niso imeli vode v bivalnih prostorih.

Na ministrstvu za okolje in prostor so za STA povedali, da so pravno podlago za določitev objektov za odstranitev predstavljali 151.a člen zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in plazov ter strokovna mnenja za posamezne objekte. Na njihovi podlagi je vlada sprejela sklepe o odstranitvi, ki državo pravno zavezujejo.

Ministrstvo s tožbami uradno še ni seznanjeno, saj jih od sodišča še ni prejelo, zato njihove vsebine ne more komentirati.

Na ministrstvu zavračajo tudi očitke, da bi bilo mogoče Letuš ustrezno zaščititi zgolj s protipoplavnimi ukrepi. Poplave po letu 1990, zlasti leta 1998, naj bi pokazale večjo poplavno nevarnost na celotnem porečju Savinje, kot so jo izkazovali starejši izračuni. Letuš je po navedbah ministrstva izpostavljen poplavni in erozijski ogroženosti, zaradi naravnih značilnosti območja pa je tehnično zelo zahtevno zagotoviti dolgoročno varnost.

Zgolj zviševanje nasipov ob Savinji bi po njihovem mnenju lahko ustvarilo lažen občutek varnosti. Zaradi vse pogostejših in intenzivnejših ekstremnih vremenskih dogodkov država zato še vedno ocenjuje, da je preselitev dolgoročno najprimernejši ukrep za zagotavljanje varnosti ljudi in njihovega premoženja. Po sodbah upravnega sodišča je vlada ponovno obravnavala objekte, pri katerih so bili prejšnji sklepi odpravljeni, in na podlagi novih strokovnih mnenj ugotovila, da pogoji za odstranitev še vedno obstajajo.

Pomemben del preselitve so tudi nadomestna zemljišča. Občina Braslovče v Rakovljah gradi komunalno infrastrukturo za 98 novih domov. Župan Tomaž Žohar je za STA povedal, da je občina z začetkom gradnje na približno 18 hektarjev velikem območju in z naložbo, vredno okoli 19 milijonov evrov, prešla v zadnjo fazo uresničevanja cilja.

"Naša primarna naloga je zagotoviti varno in kakovostno življenjsko okolje za vse, ki živijo na ogroženih območjih. To je naša odgovornost do ljudi in to bomo tudi uresničili," je dejal Žohar. Do krajanov, ki se ne želijo preseliti, pa se občina po njegovih besedah ne opredeljuje, saj je to v pristojnosti države. "Težko komentiram njihove osebne odločitve in osebne interese ter jih tudi ne bom," je dejal.

Krajani, ki želijo ostati, opozarjajo tudi na dolgotrajnost postopkov. Arčan pravi, da nekateri prebivalci, ki so se s preselitvijo strinjali, več kot tri leta po poplavah še vedno nimajo nadomestnega doma. Po njegovem mnenju to predstavlja neskladje med opozorili o nujnosti preselitve in počasnostjo njenega izvajanja.

V republiškem skladu kmetijskih zemljišč in gozdov so za STA medtem pojasnili, da bodo namero o prodaji dodatnih 30 gradbenih parcel v Rakovljah objavili takoj, ko bodo izpolnjeni zakonski pogoji. Gre za četrto fazo, v kateri je 2,35 hektarja zemljišč. Prodajna cena, določena s cenitvijo, je 61,55 evra za kvadratni meter, skupna ocenjena vrednost parcel pa 1,44 milijona evrov.

Sklad ima sklenjene pogodbe za 28 gradbenih parcel, občina je z odločbo doslej dodelila 27 parcel, nedodeljenih pa ostaja še 43. Nadaljevanje prodaje v tretji in četrti fazi je pogojeno s prodajo vseh parcel iz druge faze, tudi tistih, ki so predmet razlastitvenega postopka.

Pred prodajo parcel iz tretje in četrte faze bo zato treba zaključiti razlastitev preostalih zemljišč v drugi fazi in jih pridobiti v državno last. Postopek vodi pristojna upravna enota, zato sklad na njegovo hitrost nima neposrednega vpliva. Prodajo bo začel takoj, ko bodo zemljišča pridobljena v državno last in bodo izpolnjeni zakonski pogoji.