STA novice / Vlada naklonjena predlogom koalicije za posvetovalne referendume

Vlada ocenjuje, da bi ustrezno organizirana družbeno koristna dela lahko predstavljala enega od ukrepov aktivnega vključevanja delovno sposobnih upravičencev do denarne socialne pomoči. Njihov namen je spodbujati aktivno vključevanje upravičencev ter prispevati k ohranjanju oziroma krepitvi njihove povezanosti z delovnim in družbenim okoljem. Hkrati bi to prispevalo tudi k večjemu zaupanju javnosti v pravičnost in učinkovitost sistema socialnih transferjev, so sporočili z ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve.

Vlada se strinja tudi, da družbeno koristna dela ne smejo imeti kaznovalne narave. Ukrep mora biti oblikovan tudi na način, da ne bo zmanjšal in razvrednotil pomena in ugleda prostovoljskega dela. Rezultat posvetovalnega referenduma sicer ne bi bil pravno zavezujoč, bi pa predstavljal pomembno politično usmeritev za nadaljnje zakonodajne odločitve, so dodali.

Posvetovalni referendum o ukinitvi rtv-prispevka po oceni vlade pomembno prispeva k ugotavljanju stališč državljanov glede vprašanja ustreznosti nadaljnjega financiranja dejavnosti Radiotelevizije Slovenija (RTVS) iz naslova rtv-prispevka. Izražena volja volivk in volivcev lahko predstavlja pomembno usmeritev za nadaljnje oblikovanje politik in zakonskih rešitev na področju financiranja javne radiotelevizije, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Ob tem so poudarili, da bo ne glede na izid referenduma treba zagotoviti sistemske rešitve, ki bodo hkrati upoštevale voljo državljanov ter varovale javni interes po obstoju neodvisne, pluralne in finančno vzdržne javne RTVS, so dodali.

Vlada je sprejela tudi mnenje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici na lokalnih volitvah v Sloveniji. Predlog obravnava vprašanje, ali naj se zakonska ureditev spremeni tako, da državljani tretjih držav ne bi več imeli aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah zgolj na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji, so sporočili z ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.

Ugotavlja, da države vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah urejajo različno, pri čemer več držav te pravice ne priznava oziroma jo priznava pod določenimi pogoji. Ob tem navaja, da bi imelo na dan 15. 11. 2026 volilno pravico več kot 100.000 državljanov tretjih držav, medtem ko se je zadnjih lokalnih volitev leta 2022 udeležilo 7354 tujcev, kar predstavlja 0,84 odstotkov vseh udeležencev. Vlada poudarja tudi, da izid posvetovalnega referenduma nima pravno zavezujočih učinkov, temveč služi kot predhodna politična usmeritev za zakonodajalca, so dodali.

Predloge za posvetovalne referendume o omenjenih vprašanjih so poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica vložile konec julija. Predlagajo, da se posvetovalni referendumi o teh treh vprašanjih izvedejo 11. oktobra, na isti dan, kot je že razpisan zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Ob tem so se zvrstili očitki, da je namen teh referendumov zgolj višanje volilne udeležbe. "Tega ne bom niti zanikal," je v današnji izjavi za medije dejal predsednik DZ in Resnice Zoran Stevanović. Ob tem je spomnil na prejšnji mandat, ko so koalicijske stranke na dan evropskih volitev prav tako razpisale tri posvetovalne referendume, o prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu in o rabi konoplje. Po Stevanovićevi oceni so bili ti referendumi prav tako razpisani z namenom višanja udeležbe. "Potem tat kriči, primite tatu," je pristavil.