STA novice / Odbor DZ potrdil predlog zakona glede vzpostavitve Eurodaca

Predlog zakona, ki ga je članom odbora predstavil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Franc Kangler, v skladu z evropsko uredbo vzpostavlja pravno podlago za uporabo sistema Eurodac, ki omogoča odvzem, shranjevanje in primerjavo biometričnih podatkov državljanov tretjih držav. Namen je denimo identifikacija in določanje odgovornosti za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito. Prav tako je njegov namen preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

Predlog denimo določa pravno podlago za določitev pristojnosti nacionalnih organov za odvzem in posredovanje osebnih podatkov v centralni sistem Eurodac. Glede na določbe evropskega pakta o migracijah in azilu bo policija pristojna za zbiranje biometričnih in drugih osebnih podatkov med drugim tistih tujcev, ki so prijeti pri nezakonitem prehodu zunanje meje, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji ali ki so zaprosili za mednarodno zaščito.

Poleg tega predlog ureja pravno podlago za način posredovanja podatkov iz nacionalnih informacijskih sistemov v centralni sistem. V okviru tega bo policija v sistem Eurodac pošiljala zbrane podatke tujcev, ki so bili prijeti pri nezakonitem prehodu zunanje meje, in tujcev, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji. Podatke o osebah, ki so zaprosile za mednarodno zaščito, bo medtem od policije prevzelo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo in jih vneslo v sistem Eurodac.

V razpravi poslank in poslancev je predsednik odbora Žan Mahnič iz SDS predlog zakona ocenil kot prvi korak, po katerem bodo omenjenim tujcem odvzeli biometrične podatke. Kot drugi korak pričakuje razširitev seznama varnih izvornih držav, kot tretjega pa spremembo zakonodaje, po kateri oseba, ki bo prišla iz varne države, ne bo imela pravice do mednarodne zaščite. Kot četrti korak vidi zavarovanje meje s tehničnimi sredstvi, kot petega pa začetek vračanja tistih, ki so že v Sloveniji.

Z zakonskim predlogom so se strinjali tudi drugi člani odbora iz vrst koalicije. Tako je Janez Beja iz trojčka NSi, SLS in Fokus dejal, da je govor o ljudeh, ki nezakonito prehajajo mejo s Slovenijo. "Ne želimo jim nič slabega, le vedeti želimo, kje so in kaj počnejo," je pristavil. Hkrati je bil kritičen do prejšnje vlade, ker se ni dovolj potrudila, da bi bil zakonski predlog v DZ sprejet do roka za implementacijo uredbe. Ta se je namreč iztekel.

Vendar je poslanka Svobode Tereza Novak poudarila, da je bil predlog takrat, ko je nastopila nova vlada, že pripravljen. "Čakal vas je na mizi," je opozorila.

Poslanka Levice Nataša Sukič pa je bila do predloga zakona kritična. Kot resnične probleme, s katerimi bi se morala ukvarjati EU, vidi denimo ljudi brez sredstev za preživljanje, socialno izključene in getoizacijo. Medtem pa predlagani zakon po njeni oceni ne rešuje nobenega problema, ampak utrjuje infrastrukturo, ki bo ostala, se širila in "postala naša nova normalnost". "Danes govorimo o politični odločitvi, ne o tehnični implementaciji uredbe," je oporekala.