STA novice / Nad spremembe zakona o parlamentarni preiskavi s pobudo za referendum (dopolnjeno)

Pod pobudo so prvopodpisani člani nekdanjega odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in tudi Vlado Miheljak.

Noveli zakona, ki jo je DZ sprejel v torek, nasprotujejo, ker ocenjujejo, da nova koalicija z njo dobiva orodje, "s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi". Menijo, da spreminja parlamentarno preiskavo v "orožje za nadlegovanje opozicije, novinarjev, akademikov in civilne družbe".

Po njihovem prepričanju namreč novela odpravlja temeljne varovalke. "Do sedaj vas je pred samovoljo politikov ob začetku preiskave ščitilo ustavno sodišče. Nov zakon to ukinja in vsakogar, ki se bo znašel v nemilosti politike, prepušča obračunavanju brez zaščite. Pritožite se lahko šele na koncu preiskave, ko je škoda že narejena. Vaš ugled je uničen, pravice pa kršene, preden o tem sploh odloča sodišče," so zapisali tudi na posebni spletni strani politicnapolicija.si, kjer nizajo kritike zakona.

Spomnili so tudi, da je v preteklosti parlamentarna večina razreševala člane preiskovalne komisije, ki ji niso bili po godu. Člana je opredelila za pričo in ga zaradi nezdružljivosti funkcij razrešila. Zato je bila leta 2024 uvedena možnost, da razrešeni član vloži tožbo na vrhovno sodišče. Te možnosti po noveli nima več. "V komisiji bodo torej spet lahko sedeli sami naši," navajajo.

Opozorili so tudi na dosedanjo ureditev, po kateri je lahko sodni svet od ustavnega sodišča zahteval presojo, ali je akt o odreditvi preiskave skladen z neodvisnostjo sodnikov in sodstva, takšna zahteva pa je ustavila delovanje komisije. Po noveli pa se lahko preiskava zoper sodnike začne že medtem, ko postopek pred ustavnim sodiščem še teče.

"Z izključitvijo sodnega nadzora se ruši ravnovesje vej oblasti, kar je prvi korak k avtokratskemu vladanju in utišanju kritike," menijo pobudniki, ki so 38 let po borbi civilne družbe za demokracijo danes ugotavljali, da pridobljene pravice niso samoumevne in se je zanje treba še naprej boriti. Prav tako so bili kritični do postopka sprejemanja sprememb, ki so se sprejele po skrajšanem postopku, brez javne razprave.

Novinarsko konferenco s predstavitvijo pobude so pripravili na Kersnikovi ulici v Ljubljani, v bližini prostorov, kjer je v času pred slovensko osamosvojitvijo deloval odbor za varstvo človekovih pravic, ustanovljen leta 1988 po aretaciji obtoženih v procesu proti četverici.

Sociolog in publicist Rastko Močnik je ob tem novi koaliciji, na čelu katere je mandatar za sestavo vlade, predsednik SDS Janez Janša, očital, da želi "uvesti surov odvisen kapitalizem", kar je po njegovih besedah razvidno že iz zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. "Če hočejo uvesti neoliberalni odvisni kapitalizem, si morajo zagotoviti močno državo, surovo državo, predvsem močne represivne aparate, ki ne bodo pod nadzorom, ki bodo čim bolj svobodno in nenadzorovano delovali. Zato jih je treba ustaviti že takoj," je dejal.

Po besedah kolumnista in socialnega psihologa Vlada Miheljaka je Janša zlasti v svojem drugem in tretjem mandatu na čelu vlade pokazal, da se da z obstoječo zakonodajo in omejitvami zelo avtoritarno voditi državo. "Zdaj je očitno šel korak naprej, sedaj bo skušal narediti nekako tako idealno deželo popolne kontrole, kot jo je do nedavnega Orban," je primerjal z donedavnim predsednikom madžarske vlade.

"Če bi mi kdo leta 1988 in potem, ko so se nekako izbojevali prostori svobode formalne demokracije, rekel, da se bo treba leta 2026 spet začeti boriti za svobodo medijev, svobodo sindikalnega združevanja, avtonomijo univerze, avtonomijo medijev, bi mu rekel, da je izgubil realitetno kontrolo," je dejal Miheljak. Kot nauk pa je izpostavil, da "meje svobode niso nikoli do konca postavljene, vedno znova se je treba boriti in spet smo na začetku". "Spet bo treba iti na kolesa in na ulice, kdor to sploh še zmore, ker tisti, ki smo bili akterji pred 38 leti, smo danes veliko prestari," je dodal.

Publicist, aktivist in glasbenik Igor Vidmar pa je dejal, da je po protestih v času epidemije covida-19 pričakoval, da kaj takega ne bo več potrebno, "vendar je očitno, da se zgodovina ponavlja in da gospodje, ki so se polastili oblasti, uprizarjajo neke vrste šok terapijo oziroma 'blitzkrieg' za pridobivanje še več možnosti za zatiranje svojih nasprotnikov". Vidmar upa, da bo izraz politična policija, ki je po njegovem mnenju sicer morda malo pretiran, vzbudil pozornost javnosti, še posebej mlajših generacij, ki se davnega leta 1988 ne spominjajo.

Zbiranje podpisov za začetek referendumskih postopkov so pobudniki organizirali prek omenjene spletne strani. Po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi morajo v prvi fazi zbrati 2500 volivcev, pobudo pa morajo vložiti najpozneje sedmi dan po sprejetju zakona pri pristojni službi državnega zbora.