STA novice / Noveli zakona o parlamentarni preiskavi zelena luč matičnega odbora

Po predlogu novele bi lahko preiskovanec zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom pa bi lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevala le Sodni svet ali generalni državni tožilec. V sedaj veljavnem zakonu lahko to poleg Sodnega sveta storijo še najmanj tretjina vseh poslancev, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, samoupravna lokalna skupnost, preiskovanec ter fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki je zajeta v predmetu preiskave.

Zoran Mojškerc (SDS) je v imenu predlagateljev poudaril, da tako odpravljajo možnost širokega in množičnega blokiranja parlamentarne preiskave, predlog pa še vedno omogoča nadzor ustavnega sodišča v primerih, ko bi preiskava lahko posegla v neodvisnost sodstva ali državnega tožilstva, kot je določilo ustavno sodišče. "S tem se ohranja ravnotežje med parlamentarno preiskavo in načelom delitve oblasti," je prepričan.

V Svobodi pa so po besedah Lucije Tacer Perlin prepričani, da se s tem "omejuje dostop do ustavnosodne kontrole vsebine parlamentarne preiskave", ki jo je uvedla novela iz leta 2024 na predlog tedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Da ne vidi utemeljenega razloga za tako oženje in da to ni ustavno sorazmerno z zelo širokimi možnostmi nadzora parlamentarne preiskave, je poudarila tudi Tina Brecelj (Levica, Vesna).

V opoziciji so opozorili tudi, da bi bilo bolj primerno, da se pristojnost ustavne presoje namesto generalnemu državnemu tožilcu dodeli Državnotožilskemu svetu, kot velja sedaj in kar so predlagali tudi v omenjenem svetu.

Upravni spor, kot je predviden, po opozorilu Tacer Perlin ni enakovredna alternativa ustavni presoji, saj bi bila tožba mogoča šele po koncu preiskave. V opoziciji so opozorili, da se preiskave pogosto ne zaključijo in da v tem primeru posamezniki ne bodo imeli sodnega varstva. "To je dokaz, kako se bo ta oblast obnašala do človekovih pravic," je ocenila Tacer Perlin.

Opozicija je bila kritična tudi do predloga spremembe ureditve delovanja preiskovalne komisije v primeru izločitve poslancev. Kot je opozorila Tacer Perlin, se odpravlja sodno varstvo za člane preiskovalne komisije, ki so določeni za preiskovanca ali pričo, kar pa je v neskladju z že sprejeto odločitvijo ustavnega sodišča.

Po navedbah Andreje Katič (SD) novela ni usmerjena v učinkovitejše izvajanje ustavno določenega nadzora, temveč pomeni "predvsem njegovo omejevanje in procesno blokiranje". Spremembe bodo oslabile funkcijo nadzora DZ, predvsem vsakokratne parlamentarne opozicijske manjšine, meni.

Po mnenju opozicije bo novela, če bo sprejeta, na ustavnem sodišču razveljavljena.

Lena Grgurevič (Svoboda) je zato poslance iz vrst Demokratov in Resnice pozvala, naj se držijo predvolilnih obljub, in ne podprejo neustavnih predlogov. Ob tem sta se s predsedujočo odboru Anjo Bah Žibert (SDS) zapletli v polemiko, Bah Žibert je poslanki Svobode izrekla tri opomine in ji odvzela besedo. V nadaljevanju je odbor tudi izglasoval, da se Grgurevič odvzame besedo, ker ni sledila poslovniku DZ, je kršila dnevni red in žalila poslance.

V koalicijskih vrstah pa so predlog novele branili. Po besedah Barbare Levstik Šega (Demokrati) je treba iskati ravnotežje med sodnim varstvom in učinkovitim delovanjem parlamentarne preiskave. Predlog novele ohranja sodno varstvo tam, kjer ga je zahtevalo ustavno sodišče, obenem pa ohranja učinkovitost, je dejala.

Tudi Katja Kokot (Resnica) je ocenila, da je sedaj veljavna možnost ustavne presoje služila zavlačevanju postopkov parlamentarne preiskave. S predlogom novele se po njenem mnenju "omejuje možnost mahinacij preprečevanja preiskovalk", omogoča pa se zaščita tistih, ki menijo, da so krivično preiskovani.

Odbor je zavrnil vsa dopolnila na predlog Svobode, s katerimi so predlagali črtanje ključnih rešitev. Sprejel pa je dopolnilo predlagateljev, s katerim bi novela namesto petnajsti dan po objavi v uradnem listu začela veljati naslednji dan po objavi.