STA novice / Slovenska sodišča tudi lani poslovala stabilno

Slovenska sodišča so lani rešila nekaj več kot 816.000 zadev in opravila 82.000 narokov. Lani so sicer prejela za en odstotek več pomembnejših zadev (116.000) kot v letu poprej, od tega so jih rešila več kot 114.000, kar pomeni, da je bilo obvladovanje prejetih pomembnejših zadev 98,7-odstotno, izhaja iz sporočila za javnost, ki so ga objavili na spletni strani vrhovnega sodišča.

Povprečni čas rešitve teh zadev je lani znašal 8,8 meseca. Med pomembnejše zadeve na primer spada odločanje v pravdah, gospodarskih, delovnih in socialnih ter upravnih sporih, družinskopravne zadeve, insolvenčne zadeve, preiskava in kazensko sojenje, prekrškovni postopki ter odločanje o pravnih sredstvih, so navedli.

Število prejetih ostalih zadev pa se je lani zmanjšalo za odstotek. Sodišča so prejela več kot 704.000 in rešila več kot 702.000 ostalih zadev, obvladovanje prejetih zadev je bilo 99,7-odstotno.

Podatki med drugim kažejo, da je lani sodniško funkcijo opravljalo 863 sodnic in sodnikov. Na vrhovnem sodišču so ob tem spomnili, da je bil strateški cilj, zmanjšati število pod 42 sodnic in sodnikov na 100.000 prebivalcev, dosežen že v letu 2021.

Še vedno pa resno težavo predstavljajo odpovedi privedb priprtih in zaprtih oseb na sodišče zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov. V letu 2025 je bilo zaradi tega odpovedanih skoraj 3000 privedb, zaradi česar je v dobri polovici teh zadev prišlo do preklica narokov, so opozorili.

Spomnili so tudi, da se sodišča že leta soočajo s prostorsko stisko in neurejenimi prostori. Najbolj problematična ostaja prostorska problematika v Ljubljani, kjer ljubljansko okrajno in okrožno sodišče delujeta na več kot 14 lokacijah, kar je neustrezno tako z vidika dostopnosti za stranke kot z vidika različnih varnostnih tveganj, so opozorili.

Sodstvo se je lani tudi pospešeno digitaliziralo in se v okviru dnevov odprtih vrat in drugih aktivnosti še naprej odpiralo javnosti. Smiselnosti tovrstnega odpiranja javnosti po navedbah vrhovnega sodišča pritrjujejo tudi nekatere mednarodne raziskave, denimo poročilo o stanju na področju pravosodja (EU Justice Scoreboard) za leto 2025, ki med drugim kaže, da zaupanje v neodvisnost sodišč in sodnikov v Sloveniji narašča.

"Pozitiven trend je opazen tako pri zaupanju splošne javnosti, kjer je Slovenija na 15. mestu, kot med podjetji, pri katerih je prišlo do občutnega povišanja zaupanja, kar našo državo uvršča na 13. mesto v Evropski uniji," so navedli.

V okviru digitalizacije so sodišča lani nadaljevala uvajanje elektronskega poslovanja ter priprave na obvezno elektronsko vlaganje in vročanje za profesionalne uporabnike. Digitalizacijo so v letu 2025 zaznamovali tudi prehod na elektronsko poslovanje upravnega sodišča ter priprave na širitev elektronskega poslovanja na civilno področje.

Po oceni predsednika vrhovnega sodišča Damjana Oroža je sodstvo tudi lani uspešno izvajalo svoje ustavno in zakonsko določene naloge. V nagovoru letnemu poročilu je med drugim spomnil, da se v sodstvu že pripravljajo na pomembne sistemske spremembe, povezave z implementacijo nove sodniške zakonodaje, ki se bo začela uporabljati v letu 2027.

Ključni organizacijski izziv tako predstavlja združevanje okrajnih sodišč z okrožnimi, kar pomeni obsežno reorganizacijo sodnega sistema, je opozoril. "Cilj teh sprememb je doseči enakomernejšo obremenjenost sodišč, povečati učinkovitost ter zagotoviti sojenje v razumnem roku," je med drugim izpostavil Orož.