STA novice / Predlagane spremembe pri zdravstvenem prispevku na odboru brez zadostne podpore

Po triurni, precej polemični razpravi sta namreč zakonski predlog od skupno 15 članov odbora, ki so glasovali, podprli le Nataša Sukič (Levica in Vesna) in Tereza Novak (Svoboda), medtem ko je bilo proti devet poslancev, ki prihajajo iz poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.

Kot je v imenu predlagateljev sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost povedala Sukič, gre za predlog zakona, ki so ga pripravili v Civilni iniciativi Glas ljudstva in je bil v prejšnjem mandatu s podporo nekaterih poslancev, med njimi Levice, vložen v DZ. A se je nato zataknilo v proceduri zaradi pritožbe glede referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Po predlogu bi se prispevna stopnja delodajalcev povečala s 6,36 odstotka na 7,36 odstotka bruto plače, delodajalcev s 6,56 na 7,56 odstotka bruto plače, upokojencev s 5,96 na 7,46 odstotka pokojnine ter kmetov z 18,78 na 21,73 odstotka katastrskega dohodka.

Po besedah Sukič bi se na ta način v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije stekla enaka količina denarja, kot se steče iz obveznega zdravstvenega prispevka, hkrati pa bi breme razporedili pravično in enakomerno.

Če sedaj vsi, ne glede na dohodke ta prispevek plačujejo v enaki višini, bi bil nov način po njenih besedah v prid približno 90 odstotkom državljank in državljanov. Bruto plača, pri kateri en odstotek predstavlja točno 39,36 evra, kot letos znaša obvezni zdravstveni prispevek, je 3936 evrov, višjo plačo pa ima v Sloveniji le 73.000 ljudi, je navedla.

Parlamentarna zakonodajnopravna služba je opozorila, da utemeljitev predlaganih rešitev ne vsebuje natančne presoje vplivov na davčni in prispevni sistem kot celoto in tudi ne pojasnjuje spremembe razmerij med posameznimi viri financiranja. Prav tako pa ni podprta z ustreznimi analizami in ocenami učinkov na različne skupine zavezancev.

Pomisleke imajo na finančnem ministrstvu, saj po besedah državne sekretarke Katje Božič določeni zavarovanci ne bi bili obremenjeni z višjim prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje, na primer družinski člani, zavarovanci brez prihodkov, socialno ogroženi, a bi bilo tudi zanje treba zagotoviti enak obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

Z zviševanjem stopnje prispevka za upokojence, pri katerih je zavezanec za plačilo prispevka Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa bi se za okoli 160 milijonov evrov povečali odhodki pokojninske blagajne.

V SDS in NSi so bili v razpravi kritični tako do predloga kot tudi do potez dosedanje koalicije na področju zdravstva. "Še nobena vlada doslej ni za privatizacijo zdravstva naredila toliko kot vlada Roberta Goloba," je dejal Janez Cigler Kralj (NSi). Zakonskemu predlogu pa je očital, da je slab, napačno zasnovan in se z njim želi še dodatno obremeniti vse, ki delajo in ustvarjajo.

Uzakonitev novih davkov in prispevkov je Golobovi vladi očitala tudi Karmen Furman (SDS). Glede danes obravnavanega zakona pa je dejala, da so imeli v Levici štiri leta, ko so bili del vlade, pa tega očitno niso bili sposobni uresničiti. O zakonskem predlogu pa je med drugim dejala, da je nepremišljen, da ni finančno vzdržen in pravno čist.

Katja Kokot (Resnica) je ocenila, da je pristop problematičen tudi z vidika širšega gospodarskega okolja. "Če država ob vsaki sistemski težavi najprej poseže po višjih prispevkih, s tem ne krepi socialne države, ampak slabi samo konkurenčnost gospodarstva, zmanjšuje motivacijo za delo in dolgoročno zožuje razvojni prostor države. Zakon bi bil prepričljivejši, če bi hkrati prinesel jasno reformo upravljanja, nadzora, odgovornosti in porabe v zdravstvu," je dodala.

Medtem so v Svobodi in SD sicer menili, da gre predlog sicer v dobro smer, so pa poudarjali, da bi ga morali obravnavati na Ekonomsko-socialnem svetu in da je potreben širši dialog v družbi. Poleg tega pa bi po besedah Damijana Bezjaka Zrima (SD) morali na ta vprašanja gledati širše medresorsko, med drugim upoštevati davčno reformo. Zato zakonskega predloga v SD ne morejo podpreti.

Robert Janev (Svoboda) je spomnil, da je do preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prišlo, ker so komercialne zavarovalnice najavile dvig prispevka za skoraj 30 odstotkov, čeprav je bila takratna zdravstvena inflacija med osem in devet odstotki. Kot je dejal, je ta prispevek plačevalo več kot 95 odstotkov Slovencev, ki so jih na ta način zaščitili.

"Danes govoriti o tem, da smo dali nov davek ljudem, je laž," je poudaril Janev. Idejo, da bi šlo za strošek glede na ekonomsko zmožnost posameznika, podpira, ne želi pa si, da bi zaradi hitrega sprejetja takšnega zakona morda zvrtali luknjo v zdravstveno blagajno.

V Svobodi so v razpravi tudi zavračali očitke na račun dela njihove vlade. Tamara Kozlovič je ugotavljala, da očitno živijo "v dveh različnih Slovenijah" in povsem drugače razumejo stiske ljudi.