STA novice / Vrhovno sodišče s sodbo glede referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja predvidoma v 14 dneh (dopolnjeno)

Na sodišču so danes svoje argumente predstavili vlagatelji tožbe, ki menijo, da so bile v kampanji pred referendumom o zakonu izrečene številne neresnice, ki so vplivale na odločitev volivcev. Tožbo so sicer vložili, ker so v kampanji aktivno sodelovale tudi civilno družbene organizacije, kot sta Zdravniška zbornica Slovenije in Katoliška cerkev na Slovenskem, ki pa nista bili prijavljeni kot organizatorici kampanje.

"Tožeča stranka ne postavlja pod vprašaj svobode govora. Danes smo tukaj zato, ker je šla referendumska kampanja predaleč," je na obravnavi poudaril zagovornik tožeče stranke iz odvetniške pisarne Vrtačnik. Kot je izpostavil, je osrednje vprašanje spora, "ali pravo dopušča, da se referendumski izid oblikuje na podlagi neresnic ter ponavljajočih zavajanj, posredovan od avtoritet, ki imajo nad volivci poseben strokovni, psihološki in družbeni vpliv".

Menijo, da je protipravno "groziti s tem, da bodo zdravniki pobijali starše brez njihove privolitve, ubijali mladoletne in duševno bolne, da bodo zdravniki kazensko odgovorni za zastrupljanje bolnikov".

Zagovornik iz državnega odvetništva, ki je zagovarjal toženo stranko, torej Republiko Slovenijo, pa je poudaril, da "razveljavitev referendumskega izida predstavlja skrajen ukrep, povezan z najtežjimi kršitvami".

Dejal je, da tožniki v tej zadevi ne očitajo nepravilnosti volilnim organom, temveč očitke usmerjajo zoper ravnanje različnih družbenih skupin, ki so sodelovale v javni razpravi o referendumskem vprašanju.

Zagovornik Aleša Primca, ki je v zadevi stranka z interesom, pa je na obravnavi opozoril, da "očitkov ni mogoče opredeliti kot nepravilnosti v kampanji, kaj šele da bi ravnanja, ki so po svoji vsebini skopa, vplivala na postopek". Prav tako je poudaril, da v sporu ni mogoče obravnavati, kaj od izrečenega v kampanji je strokovno utemeljeno.

Vrhovni sodnik Matej Čujovič je pred koncem obravnave med drugim poudaril, da se vrhovno sodišče zaveda čustvenosti spora za marsikoga. Ob zavedanju tega je opomnil, da je presoja sodišča omejena na presojo postopkovne poštenosti, ne bo pa sodba v nobenem primeru razlagana kot stališče do vprašanja o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Nasprotniki zakona so sicer že pred obravnavo pred sodiščem to pozvali, naj spoštuje izraženo voljo ljudstva na referendumu. "Pričakujem, da bo sodišče tožbo zavrnilo in priznalo referendumski rezultat," pa je po obravnavi dejal prvi mož koalicije nasprotnikov zakona Aleš Primc. Če bo referendum ponovljen, pa pričakuje še močnejšo zmago.

Eden od vlagateljev tožbe Bogdan Biščak pa je v izjavi za medije po obravnavi dejal, da če sodišče tega referenduma ne bo razveljavilo, bo s tem dalo zeleno luč lobističnim skupinam z veliko denarja, da se kot neregistrirane vključijo v kampanje ter se s tem izognejo finančnim in drugim omejitvam, ki omejujejo organizatorje kampanj. "Kampanje bodo s tem postale izrazito nepoštene, ker se bo to nadaljevalo v vse večjem obsegu," je ocenil Biščak. Kot je še dejal, mu je žal, da sodišče ni sprejelo odločitve že danes.

Zakon o referendumski in volilni kampanji denimo določa, da stroški referendumske kampanje na državni ravni ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Organizator volilne kampanje mora te stroške poravnati s posebnega računa, prav tako ne sme pridobivati sredstev za volilno kampanjo od tujih fizičnih in pravnih oseb in podobno.