STA novice / Slovenija pozdravlja odločitev ESČP glede prenesenih deviznih vlog (dopolnjeno)

Kot so v odzivu na danes objavljeno sodbo zapisali tako na ministrstvu za finance kot na zunanjem ministrstvu, so ves čas poudarjali, da je Slovenija pravilno in v celoti izvršila sodbo v zadevi Ališić in da zaradi prenosa t. i. starih deviznih vlog na privatizacijske račune v Federaciji BiH odgovornost Slovenije za poplačilo teh vlog ni podana.

Visoka predstavnica za nasledstvo Mateja Vraničar Erman je ob tem v izjavi za medije izpostavila dve dimenziji primera. "Sodišče se je dotaknilo civilnopravnega razmerja med varčevalcem in banko, ni pa odločalo o nasledstveni dimenziji tega primera," je dejala in poudarila, da mora biti slednja urejena med državami naslednicami.

"Posledica nezmožnosti držav naslednic, da se dogovorijo o nasledstvu jamstva za devizne vloge, je tudi ta obžalovanja vredna situacija, v kateri posamezniki ne morejo prosto razpolagati s svojim premoženjem," je menila. Slovenija po njenih besedah ostaja zavezana dokončni in popolni ureditvi vseh nasledstvenih vprašanj v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva.

Da posamezniki še po toliko letih ne morejo prosto razpolagati s svojim premoženjem, obžalujejo tudi na zunanjem ministrstvu, kjer prav tako zagotavljajo nadaljnja prizadevanja Slovenije za dokončno razrešitev takih primerov v skladu s sporazumom o nasledstvu.

Sodišče v Strasbourgu je v primeru Landika proti Sloveniji odločalo o pritožbi trojice državljanov BiH, ki jim na podlagi slovenske zakonodaje, sprejete po sodbi ESČP iz leta 2014 v zadevi Ališić, ni uspelo doseči izplačila stare devizne vloge svojega pravnega prednika, deponirane v sarajevski podružnici LB.

Omenjena sodba je odgovornost za poplačilo neprenesenih vlog v podružnicah LB v Zagrebu in Sarajevu naložila Sloveniji, ki je sprejela poseben zakon za izvršitev sodbe in sklad za nasledstvo pooblastila za obravnavo zahtev za verifikacijo starih deviznih vlog.

Sklad je zahtevo pritožnikov iz primera Landika zavrnil, ker je ugotovil, da gre za varčevanje, ki je bilo v Federaciji BiH preneseno na privatizacijski račun in posledično izključeno iz sheme po zakonu, sprejetem za izvršitev sodbe.

Pritožniki so odločitev neuspešno izpodbijali pred slovenskimi sodišči, vključno z ustavnim.

Sodišče v Strasbourgu je sedaj, kot poudarjajo na finančnem ministrstvu, v celoti pritrdilo argumentom Slovenije in med drugim ugotovilo, da kljub podobnosti zadev Landika in Ališić v slednji devizne vloge pritožnikov niso bile prenesene na privatizacijski račun v Federaciji BiH. Za te pa Slovenija ni odgovorna, saj so bile terjatve prenesene v skladu z zakonodajo BiH in brez sodelovanja LB.

Senat sedmih sodnikov ESČP je soglasno presodil, da Slovenija ni kršila pravice pritožnikov iz prvega člena protokola številka 1 k evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki se nanaša na varstvo premoženja.

Zoper odločitev je v roku treh mesecev možno vložiti zahtevo za ponovno presojo zadeve na velikem senatu.

Na ESČP naj bi bilo sicer vloženih okoli 60 pritožb, ki se nanašajo na isto problematiko. "Glede na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice Slovenija pričakuje, da bo sodišče enako odločilo tudi v ostalih podobnih primerih oziroma jih bo razglasilo za nedopustne po dokončnosti te odločitve," je v izjavi za medije dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.

Po ocenah ministrstva je sicer tovrstnih varčevalcev vsega skupaj okrog 6500. Če bi bila Slovenija odgovorna za izplačila terjatev, bi ob upoštevanju obresti ta znesek v najslabšem primeru znašal okoli 22 milijonov evrov, je še dejala Jazbec.