Portal TFL

STA novice / Dobava naftnih derivatov trenutno brez motenj, ob skoku cen poseg vlade (dopolnjeno)

torek, 3.3.2026

Ljubljana, 03. marca (STA) - Dobava naftnih derivatov v Slovenijo trenutno poteka brez motenj, zagotovljena je za naslednjih 14 dni. V primeru motenj so zaloge, ki zadoščajo za 103 dni, pripravljene. Ob morebitnem skoku cen na trgu bo vlada ukrepala, med drugim s trošarinsko politiko, sta danes zagotovila ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer.

Zaenkrat ne pričakujejo izpadov dobave naftnih derivatov, bodo pa tudi v prihodnje razmere podrobno spremljali, je v izjavi za medije v Ljubljani dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Han. Državne blagovne rezerve so zapolnjene skladno z zakonom, na zalogi je okoli 700 milijonov litrov različnih naftnih derivatov, kar zadošča za 103 dni povprečne dnevne porabe vseh porabnikov v Sloveniji v preteklem letu. Država bi jih začela sproščati v primeru večjih motenj v oskrbi.

"Zaenkrat ni nobene potrebe za kakršnokoli paniko. Pri tem sicer ne govorimo o cenovnih nihanjih, ampak o objektivnih izpadih v dobavi. V primeru teh bi vlada na predlog ministra za gospodarstvo odločala o sproščanju zalog," je dejal Han.

Glede prilagajanja cenovnim nihanjem ima vlada na voljo veliko mehanizmov, je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Kumer. Trenutni 14-dnevni cikel določitve drobnoprodajnih cen naftnih derivatov se izteče v torek. Zaradi prilagoditve tržnim cenam je pričakovati nekaj centov na liter višje tržne cene, a minister verjame, da bo vlada s svojimi mehanizmi, predvsem trošarinsko politiko, to nevtralizirala. Razmere bodo proučili po koncu petkovega trgovanja in do torka sprejeli ustrezne odločitve, je napovedal.

Tudi pri oskrbi z zemeljskim plinom vsaj v obdobju do naslednje zime ne glede cene ne glede zanesljivosti dobave ni pričakovati sprememb. Dobavitelji plina v Slovenijo imajo količine za celotno letošnje leto namreč že zakupljene, je povedal Kumer.

Izpostavil je, da je Slovenija v zadnjih treh letih zelo dobro diverzificirala oskrbovalne poti zemeljskega plina v Slovenijo. Poleg skupnega evropskega trga je namreč vzpostavljena dobava iz Alžirije in iz Azerbajdžana.

Kakšne bodo razmere, je sicer odvisno od tega, ali bo konflikt na Bližnjem vzhodu eskaliral in kako dolgo bo trajal. Kot je povedal Kumer, se negativni učinki na evropskih energetskih trgih že kažejo. Prihaja do podražitev predvsem fosilnih goriv, a oskrba z nafto in zemeljskim plinom na evropskem trgu zaenkrat poteka nemoteno.

Ministri članic EU, pristojni za gospodarstvo in za energetiko, so v stiku, razmere spremlja tudi Evropska komisija. "Ključno je, da se bo Evropa, če bo treba, odzvala enotno, kot se je v času energetske krize v drugi polovici leta 2022," je dejal Kumer. Dodal je, da so se iz te energetske krize veliko naučili, tako da so na voljo ustrezni mehanizmi.

Poudaril je, da znova dobivamo sporočilo, da je "energetska samooskrba z obnovljivimi viri energije edini in tudi najboljši odgovor, da Slovenijo rešimo tudi v primeru prihodnjih takšnih izzivov".

"Že leta 2022 sem govoril, da se moramo bolj zanesti nase in da so najboljši domači vir obnovljivi viri energije," je povedal in izpostavil podporo države pri investicijah v sončne elektrarne, izrabo lesne biomase in toplotne črpalke. "Dolgoročno rešitev torej vidimo v nadaljevanju našega energetskega prehoda, da bomo energetsko bolj samozadostni, robustni in hkrati kot družba bolj odporni," je pozval.

Han je izrazil željo, da bi se konflikt čim prej končal, da bi lahko gospodarstvo znova zadihalo, "ker si gospodarstvo teh ciklov enostavno več ne more privoščiti".