STA novice / Zakon o osebni asistenci ni v neskladju z ustavo

Teža posledic je manjša zaradi izjem od starostne omejitve v zakonu o osebni asistenci in zaradi možnosti uporabe drugih socialnih pravic v starosti, so ugotovili v odločbi, soglasno sprejeti 12. februarja.

Zagovornik načela enakosti je vložil zahtevo za oceno ustavnosti dela 6. člena zakona, ki kot pogoj za upravičenost do osebne asistence določa starost uporabnika med 18 in 65 let. Meni, da je izpodbijana določba v neskladju z več členi ustave in z evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, ker starejšim od 65 let, ki sicer izpolnjujejo vse ostale pogoje za pridobitev osebne asistence po zakonu, onemogoča priti do osebne asistence.

Vendar je predlagatelj po mnenju ustavnega sodišča pri ocenjevanju diskriminatornosti izpodbijane ureditve zmotno izhajal iz predpostavke, da je namen pravice do osebne asistence enak namenu pravica do dolgotrajne oskrbe in da gre zato za primerljive storitve.

Ustavno sodišče ugotavlja, da se pravici v bistvenem razlikujeta tudi iz ustavnopravnega vidika. Ustavnopravna podlaga pravici do dolgotrajne oskrbe je namreč pravica do socialne varnosti iz dela 50. člena ustave. Ta člen opredeljuje pravico do socialne varnosti. Osebna asistenca je medtem način uresničevanja posebnega ustavnopravnega varstva invalidov iz dela 52. člena ustave, po katerem je invalidom v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo in usposabljanje za delo.

"Glede na to se področji pravnega urejanja tudi ustavnopravno razlikujeta," je pojasnilo ustavno sodišče.

Med drugim je treba po njegovi oceni upoštevati, da bi bila možnost za pridobitev pravice do osebne asistence vsem ljudem z oviranostmi, tako starejšim kot mlajšim od 65 let, brez izpodbijane starostne omejitve dejansko zmanjšana. Vzrok za to sta kontinuirano pomanjkanje delavcev na področju oskrbe starejših in številnost starejšega prebivalstva.

Mlajši od 65 let z oviranostmi so v aktivnem življenjskem obdobju in si želijo enako kot njihovi vrstniki aktivno prispevati družbi. Možnost za aktivno prispevanje družbi v tem življenjskem obdobju zato pomembno vpliva tudi na njihovo osebno dostojanstvo, ki je ena pomembnejših ustavnih pravic. Koristi izpodbijane ureditve tako niti v tem pogledu niso zanemarljive, so prepričani ustavni sodniki.

Poleg tega se z zmanjšanjem dejanskih možnosti za osebno asistenco zaradi navedenih okoliščin invalidom v aktivnem življenjskem obdobju posledično zmanjša možnost za pridobitev pravic, ki so vezane na obstoj določene delovne oziroma zavarovalne dobe, tako denimo pravice do pokojnine in pravic iz sistema dolgotrajne oskrbe.

Ustavno sodišče ne zanika, da je tudi za starejše invalide pomembno, da imajo možnost aktivnega življenja v skupnosti. Vendar pa pri tehtanju teže posega po njegovem mnenju ni mogoče prezreti, da so njihove potrebe po pomoči v primerjavi z invalidi v delovno aktivni dobi manjše. Poleg tega se pomoč starejšim s kombinacijo drugih pravic iz sistema socialne varnosti vendarle v bistvenem lahko zagotavlja, še ugotavljajo.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sicer 26. februarja v javno razpravo dalo predlog novega zakona o osebni asistenci, ki pa zlasti opredeljuje pravice osebnih asistentov in nadzor nad izvajanjem osebne asistence. Uporabnik mora biti po predlogu polnoletna oseba, ki še ni dosegla zgornje starostne meje za starostno upokojitev.