STA novice / Komisija pozitivno ocenila peti slovenski zahtevek za izplačilo sredstev za okrevanje (dopolnjeno)

Med pomembnejšimi izpolnjenimi mejniki in cilji v okviru petega zahtevka so bili uspešna uveljavitev pokojninske reforme, sprejem nekaterih zakonodajnih ukrepov v okviru prizadevanj za odpornejši zdravstveni sistem, novogradnja sežanskega centra za usposabljanje enot civilne zaščite in enot za pomoč ob nesrečah za odzivanje na požare v naravi, rekonstrukcija 49 kilometrov železniških prog in uvedba uporabe digitalizirane centralne hrambe slikovnega gradiva v devetih javnih zdravstvenih ustanovah, so strnili v uradu za okrevanje, ki usklajuje izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost.

Komisija bo predhodno oceno zahtevka zdaj poslala Ekonomsko-finančnemu odboru, ki bo podal svoje mnenje. Ko bo izdana končna ocena komisije, bo komisija tudi uradno odobrila izplačilo sedmega obroka nepovratnih sredstev. Zaradi sorazmernega upoštevanja predplačila nepovratnih sredstev, ki jih je Slovenija prejela na začetku izvajanja mehanizma leta 2021, bo država prejela 230,69 milijona evrov neto.

Minister za finance Klemen Boštjančič je ob današnji novici izrazil zadovoljstvo, da je komisija potrdila uspešno izpolnjevanje mejnikov, povezanih z nekaterimi vidnejšimi reformami, ki jih je Slovenija vključila v svoj načrt za okrevanje.

"Evropska komisija je potrdila, da smo uspešno izpeljali še dva ključna reformna koraka, ki sta pogoj za izplačilo razpoložljivih evropskih sredstev. Uveljavitev spremembe pokojninske zakonodaje prinaša stabilnejši in bolj pravičen pokojninski sistem. S ciljem zagotavljanja odpornejšega zdravstvenega sistema so bile uveljavljene tudi spremembe zakonodajnega okvira, ki zagotavljajo boljše pogoje za kakovost in vzdržnost zdravstvenega sistema," je navedel Boštjančič.

V tem okviru sta bila po njegovih pojasnilih med drugim sprejet novi zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki uvaja temeljna načela upravljanja kakovosti in varnosti zdravstva, in ustanovljena Javna agencija RS za kakovost v zdravstvu.

Od 36 napovedanih reform v načrtu za okrevanje je v celoti izpeljanih 33. Mejniki, povezani s preostalimi tremi reformami, bodo del preostalih dveh zahtevkov za izplačilo sredstev, ki ju bo Slovenija v Bruselj poslala letos, je napovedal Boštjančič. Enega bo poslala predvidoma spomladi, drugega pa najpozneje do 30. septembra 2026, ko poteče uradni rok za oddajo zadnjih zahtevkov za plačilo, pa so dodali na uradu za okrevanje.

Za izvedbo naložb in reform iz načrta za okrevanje in odpornost je sicer Sloveniji do konca leta 2026 na voljo 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 526 milijonov evrov posojil.

Evropska komisija je Sloveniji doslej izplačala štiri zahtevke za plačilo v maksimalni možni višini, po izplačilu petega pa bo skupno črpanje iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je orodje EU za hitrejše okrevanje po krizi zaradi covida-19, doseglo 1,77 milijarde evrov, od tega 1,3 milijarde nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil.

To pomeni, da bo Slovenija počrpala okoli 83 odstotkov razpoložljivih sredstev. Uradno bo ob tem izpolnjenih 107 mejnikov in ciljev oziroma 59 odstotkov od skupno 181 mejnikov in ciljev.

Država je končnim prejemnikom za izvedene projekte do zdaj izplačala 1,36 milijarde evrov. Za izvedbo naložb so prejemniki zagnali 1390 projektov po vsej Sloveniji, od tega je zaključenih 414, so sklenili na uradu za okrevanje.