STA novice / Revizorji: EU prispevala k varnejšim, hitrejšim in cenejšim digitalnim plačilom

Kot izhaja iz danes objavljenega poročila, je bil cilj revizije preučiti pristop EU na področju digitalnih plačil. Sodišče je ocenilo tudi, ali je Evropska komisija uspešno izvedla ukrepe, ki jih je določila v svoji strategiji EU za mala plačila.

Čeprav sodišče v splošnem ugotavlja, da je EU s svojim pristopom na področju digitalnih plačil prispevala k temu, da so ta postala varnejša, hitrejša in cenejša, pa hkrati opozarja, da je treba v zakonodajnem okviru EU izboljšati dva bistvena vidika. Izpostavljajo merila za ocenjevanje ustreznosti cenovnih intervencij, ki da so nejasna, in pomanjkljivosti na področju deljenja podatkov o računih pri odprtem bančništvu.

Ob tem sodišče opozarja na še vedno neznan učinek politik EU v zvezi z digitalnimi plačili, ker Evropska komisija ni vzpostavila uspešnega sistema spremljanja in ker nima dostopa do relevantnih podatkov. "Ker ni celovitih, zanesljivih in najnovejših podatkov, komisija ne more uspešno spremljati učinka cenovnih intervencij. Eden od razlogov za to, da je na voljo le malo podatkov, so sporazumi o zaupnosti o kartičnih shemah, na podlagi katerih trgovci, izdajatelji in pridobitelji ne morejo deliti podatkov o stroških, povezanih s kartičnimi plačili," ocenjuje sodišče.

Po mnenju revizorjev je komisija sicer izvedla večino ukrepov, ki jih je določila v strategiji v zvezi z digitalnimi plačili, a dodaja, da z njimi zadani cilji niso bili vedno doseženi. Čeprav je komisija okrepila prizadevanja za boj proti diskriminaciji na podlagi lokacije plačilnega računa, pa so primeri te še vedno prisotni, izpostavlja sodišče.

Poročilo Evropski komisiji med drugim priporoča, naj določi jasna merila za cenovne intervencije EU na področju digitalnih plačil in v zvezi s tem izvaja redne preglede ter pripravi strategijo za spremljanje podatkov na področju digitalnih plačil. Poleg tega naj predlaga kazalnike smotrnosti in določi ciljne vrednosti za digitalna plačila ter ukrepa proti diskriminaciji na podlagi lokacije plačilnega računa z boljšimi pravili glede izvrševanja in analizo virtualnih plačilnih računov. Komisijo poziva tudi k okrepitvi prizadevanj za doseganje enakih konkurenčnih pogojev pri izdajanju dovoljenj in nadzoru.

Digitalna plačila pomenijo elektronsko izmenjavo sredstev, pogosto prek mobilnih naprav ali digitalnih kanalov. Zajemajo pa lahko različne plačilne instrumente, kot so kartice, kreditna plačila ali plačilne aplikacije, kot so digitalne denarnice. Kot navaja poročilo, se z digitalnimi plačili krepi gospodarska rast, saj se z njimi omogoča dostop do bančnih storitev, spodbuja poraba in olajšuje mednarodna trgovina. V EU se je vrednost omenjenih plačil v prodaji na drobno med letoma 2017 in 2023 več kot podvojila in dosegla več kot tisoč milijard evrov letno.