STA novice / DZ sprejel noveli zakona o notariatu in odvetništvu (dopolnjeno)

Vse tri predloge novel je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina SDS, koalicija pa je k njim predlagala določena dopolnila, s katerimi so se strinjali tudi v opoziciji. Noveli zakona o notariatu in odvetništvu so danes podprli vsi prisotni poslanci, proti ni bil nihče.

Novela zakona o odvetništvu odpravlja polovično plačilo odvetniških storitev v zadevah zastopanja po uradni dolžnosti in v zadevah brezplačne pravne pomoči, tako da bo odvetnik tudi za opravljanje teh storitev namesto polovice zneska upravičen do celotnega zneska po odvetniški tarifi. S tem novela izenačuje plačilo odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, in odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, z odvetnikom, ki prosto deluje na trgu.

Na novo uvaja tudi določbo, da nadomeščanje odvetnika po odvetniškem kandidatu ali odvetniškem pripravniku v zadevah zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali odvetniškega pripravnika v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči ni dopustno. Ocena finančnih posledic sprejema novele zakona za proračun je slabih osem milijonov evrov.

Z novelo zakona o notariatu pa se ureja celovita digitalizacija notarskih storitev z uvedbo možnosti, da se čim večji del teh storitev opravi na daljavo.

Novela uvaja možnost, da se čim več notarski storitev opravi na daljavo, kar je še posebej pomembno za tuje fizične in pravne osebe, ki živijo pri nas, ter za Slovence, ki živijo v tujini. Novela omogoča oddaljen dostop do notarja in sestavljanje notarskih list na daljavo, video-elektronsko identifikacijo preko neposredne varne video povezave z notarjem, poenostavlja pridobivanje podatkov z elektronsko povezavo do uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih zbirk osebnih in drugih podatkov ter zagotavlja pravno varnost pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti notarjev, ob hkratnem spoštovanju pravice do učinkovitega sodnega varstva.

Predlog novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pa ureja pravno podlago za uvedbo ukrepov, na podlagi katerih bo republiška uprava za izvrševanje kazenskih sankcij lahko zagotovila zdravo, varno in učinkovito izvajanje kazenskih sankcij v primeru izrednih dogodkov, kot je denimo epidemija covida-19. Ureja tudi podlago za dodatno informatizacijo kazenskih evidenc in predloge rešitev za urejanje kadrovske problematike v zaporih, povezane s pomanjkanjem pravosodnih policistov.

Poslanci so danes podprli dopolnilo vlade, s katerim je ta pristojnost odločanja v primeru izrednih dogodkov oz. zaostrenih varnostnih razmer v zaporih, kot je denimo epidemija covida-19 ali drugi izredni dogodki, podelila ministrstvu za pravosodje.

Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Sebastjan Zbičajnik, nujne ukrepe v zaostrenih varnostnih razmerah aktivira minister za pravosodje z odredbo, če je treba omenjene ukrepe po treh mesecih podaljšati, pa to stori vlada z odlokom, ki ga objavi v Uradnem listu.

Poslanci so z večino glasov podprli tudi dopolnilo vlade, po katerem se kandidate za pravosodne policiste statusno izenačuje z zaposlenimi, ki bodo delovno razmerje po uveljavitvi novele zakona sklenili kot pravosodni policisti. Za dopolnilo je glasovalo 67 od 71 prisotnih poslancev, proti ni bil nihče.