STA novice / Avstrijski parlament sprejel novelo zakona o narodnih skupnostih

Parlament na Dunaju je predlog prve novele zakona o narodnih skupnostih sprejel z glasovi vladne koalicije, ki jo sestavljajo ljudska stranka (ÖVP), socialdemokrati (SPÖ) in Neos, ter Zelenih. Proti so glasovali poslanci svobodnjaške stranke (FPÖ).

Z novelo je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA šest avtohtonih narodnih skupnosti - slovenska, hrvaška, madžarska, češka, slovaška in romska - izrecno imenovanih v Zakonu o narodnih skupnostih, kar je zagotovljeno z ustavno določbo.

Novela se sicer osredotoča predvsem na dvojezično sodstvo na Koroškem. Med najpomembnejšimi spremembami so združitev dvojezičnih okrajnih sodišč na Koroškem, ustanovitev dvojezičnih kompetenčnih centrov na lokacijah v Celovcu in Velikovcu, večja vključenost sosvetov za narodne skupnosti ter uvedba letnega poročila zvezne vlade o položaju narodnih skupnosti, poroča slovenski program avstrijske radiotelevizije ORF.

Razlog za združitev dvojezičnih okrajnih sodišč na Koroškem je po poročanju APA težava pri iskanju dvojezičnega osebja, ki bi se bilo pripravljeno naseliti v posameznih občinah. Zato bodo okrajna sodišča v Pliberku, Borovljah in Železni Kapli združena s sodišči v Celovcu oziroma Velikovcu, je povedala ministrica za pravosodje Anna Sporrer.

Avstrijska ministrica za evropske zadeve, integracijo in družino Claudia Bauer je za ORF novelo zakona o narodnih skupnostih označila za "zgodovinski korak" in jasno priznanje, da so narodne skupnosti v Avstriji del "naše identitete in pomembno določajo našo kulturo".

Poslanka Zelenih, koroška Slovenka Olga Voglauer, pa je dejala, da je novela zgolj prvi korak, ki pa ne dosega vseh področij, ki bi bila potrebna. Pri tem je omenila področje šolstva in političnega zastopstva. Je pa ob tem izrazila zadovoljstvo, da je sedaj razprava "tudi formalno prisotna v avstrijskem državnem zboru".

Novela je bila sprejeta natanko 50 let po sprejetju zakona o narodnih skupnostih 7. julija 1976, ki je manjšinam v Avstriji, tudi slovenski, zagotovil zaščito.

V treh krovnih organizacijah slovenske manjšine na Koroškem so ob tem danes opozorili, da tudi 50 let po uveljavitvi zakona ostajajo številna vprašanja nerešena, pri čemer si slovenska narodna skupnost nadaljnjega odlašanja nujno potrebnih reform ne more več privoščiti.

"Družbene spremembe, nadaljnja asimilacija in novi izzivi zahtevajo sodoben pravni okvir, ki bo zagotavljal ne le ohranitev, temveč tudi trajnostni razvoj slovenske narodne skupnosti v Avstriji," so zapisali v skupni izjavi.

Ob tem sicer pozdravljajo vse spremembe, ki prispevajo k izboljšanju položaja narodnih skupnosti in krepijo njihovo sodelovanje pri pripravi zakonodaje, a hkrati poudarjajo, da posamezne izboljšave ne morejo nadomestiti celovite posodobitve zakonodaje o narodnih skupnostih.

"Potrebni so nadaljnji koraki, predvsem na področju učinkovitejšega pravnega varstva, nadaljnjega razvoja jezikovnih pravic, šolstva ter drugih področij, ki so ključnega pomena za prihodnost narodne skupnosti," še piše v izjavi, pod katero so se podpisali predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, prva podpredsednica Zveze slovenskih organizacij Augustine Gasser in predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik.