STA novice / Na MJU rešitve za družbeno odgovorno javno naročanje pričakujejo tudi na ravni EU

Na ministrstvu za javno upravo pozdravljajo izvedbo revizije računskega sodišča, ki bo po njihovih navedbah pomembno prispevala k razumevanju izzivov na področju zunanjega izvajanja podpornih dejavnosti in družbeno odgovornega javnega naročanja. Jo pa morajo še preučiti, so dodali.

Izpostavili so analize na ravni Evropske unije, ki kažejo, da se socialno odgovorno javno naročanje sicer postopno krepi, vendar njegova uporaba med državami članicami ostaja zelo neenakomerna. "Slovenija tu spada med države, ki poleg zakonodajnega okvira uvajajo tudi podporne strukture za naročnike in učinkovite mehanizme spremljanja, medtem ko države članice pri implementaciji opozarjajo zlasti na ovire, kot so pomanjkanje jasnih usmeritev, težave pri merjenju socialnih učinkov, prevlada merila najnižje cene in nizka konkurenčnost na trgu," so zapisali.

Po njihovih navedbah tudi Evropsko računsko sodišče opozarja, da številni in raznoliki cilji, ki se zasledujejo skozi javno naročanje, ter prostovoljna narava pristopa znotraj enotnega evropskega pravnega okvira vodijo v neenotno prakso in zlasti v nizko stopnjo konkurenčnosti v javnem naročanju. Ob tem na ministrstvu za javno upravo pričakujejo nadaljnje razprave in rešitve na ravni EU, kjer se v letošnjem letu pripravlja prenovljen pravni okvir za javno naročanje, pri katerem Slovenija aktivno sodeluje. Ta naj bi omogočil nadgradnjo družbeno odgovornega javnega naročanja ob ohranjanju pravne jasnosti in konkurenčnosti, so pojasnili.

Ob tem pa so navedli, da so v vmesnem času na nacionalni ravni že posodobili program Akademije javnega naročanja, ki jo izvaja ministrstvo in v katerem je večja teža namenjena dvigu kompetenc naročnikov, zlasti na področju strateškega in družbeno odgovornega naročanja. "Pričakujemo, da bo ta ukrep postopno prispeval k bolj premišljeni in doslednejši vključitvi socialnih vidikov v javna naročila," so zapisali.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za STA pojasnili, da zunanje izvajanje podpornih dejavnosti v javnih zavodih naslavlja tudi predlog strategije za odpravo prekarnosti v okviru ukrepa Odprava prekarnosti in ukinitev outsourcinga v javnem sektorju.

"Predlagamo, da se do dokončne odprave outsourcinga v javnem sektorju v postopke javnega naročanja vključi dodatno merilo, s katerim bi se zagotovilo, da osnovna plača zunanjih izvajalcev ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače. S tem ukrepom želimo doseči, da bi tudi delavke in delavce, ki v javnem sektorju delujejo preko zunanjih izvajalcev, bili deležni ukrepa 'enka je minimalka', ki je bil uveden z reformo plač v javnem sektorju," so zapisali.

Strategija je bila v medresorskem usklajevanju in javni obravnavi, v okviru socialnega dialoga pa jo je obravnaval strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta. "Odprava outsourcinga je pomembna prioriteta našega ministrstva, zato jo v skladu s svojimi pristojnostmi naslavljamo na vseh področjih," so zatrdili. Ob tem so navedli, da so na ministrstvu v preteklosti že redno zaposlili čistilke.

Računsko sodišče je v prečni reviziji učinkovitosti zunanjega izvajanja podpornih dejavnosti v sedmih javnih zavodih, ki so jo objavili konec aprila, ugotovilo, da odločitev praviloma niso utemeljili s celovitimi analizami stroškov. Izpostavili so, da "stroški zunanjega izvajanja naraščajo, zakon o javnem naročanju pa ni dovolj spodbudil socialno odgovornega naročanja, zato bo treba za dosego tega cilja poiskati (še) druge načine".

V reviziji, ki se nanaša na leto 2022, so preverjali učinkovitost zagotavljanja izbranih podpornih dejavnosti, kot so čiščenje, varovanje, pranje perila, pravne storitve in storitve odnosov z javnostmi. Po ugotovitvah računskega sodišča Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana pri tem ni bilo učinkovito, v lani objavljenem porevizijskem poročilu glede popravljalnih ukrepih pa je ocenilo, da so bili v odzivnem poročilu izkazani popravljalni ukrepi zavoda v vseh opisanih točkah zadovoljivi. Medtem so bili Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Splošna bolnišnica Celje, Zdravstveni dom Ljubljana ter Biotehniška in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani delno učinkoviti, zavodi so že med izvajanjem revizije izvedli ukrepe za izboljšanje poslovanja.