STA novice / DZ sprejel novelo zakona o višjem strokovnem izobraževanju

Novela zakona po mnenju državnega sekretarja ministrstva za vzgojo in izobraževanje Andreja Sotoška odgovarja na potrebe gospodarstva, cilj je uresničevanje nalog, predvsem na področju internacionalizacije. V zakonu so zato po besedah Sotoška določeni členi prečrtani in spremenjeni v skladu s prenovljenim zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in novim zakonom o visokem šolstvu.

Zakon poenostavlja imenovanje direktorjev in ravnateljev višjih strokovnih šol, spreminja tudi sestavo predavateljskega zbora z vključitvijo vseh ostalih strokovnih delavcev. Poenostavlja postopek imenovanja predavateljev s tem, da prvo imenovanje za posamezni predmet opravi akreditacijska komisija pri strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobraževanje.

Po novem odreja pristojnosti Nacionalne agencije RS za kakovost, ki ugotavlja standarde kakovosti izvajanja posameznega programa, v primeru ne odpravljenih kršitev lahko sledi tudi izbris iz razvida. Jasneje opredeljuje naloge Skupnosti višjih strokovnih šol in daje možnosti določanja dodatnih nalog v letnem delovnem načrtu.

V zakonu je tudi določba, ki omogoča izpis študenta do 15. oktobra v tekočem študijskem letu, brez izgube letnika. Natančneje opredeljuje tudi pogoje glede statusa. Prav tako izenačuje pogoje izobraževanja za Slovence brez državljanstva in Slovence zunaj meja ter na enem mestu ureja vodenje evidenc in zbirk podatkov.

Poslanka Svobode Mirjam Bon Klanjšček je v obrazložitvi stališča poslanske skupine v torek pozdravila predvsem možnost oblikovanja skupnih študijskih programov in uvedbo transnacionalnega izobraževanja po vzoru visokega šolstva. "S tem odpiramo vrata tesnejšemu sodelovanju med slovenskimi šolami ter med slovenskimi in tujimi institucijami, hkrati pa omogočamo lažje priznavanje izobraževanja v mednarodnem okolju. To je korak, ki slovensko višje strokovno izobraževanje umešča v širši evropski prostor znanja," je poudarila.

Poslanka SD Mojca Šetinc Pašek je v predlogu zakona pozdravila uvedbo mikro dokazil kot javnih listin o doseženih učnih izidih, ovrednotene z evropskim kreditnim sistemom. Hkrati je opozorila, da ta ne smejo postati zgolj tržno blago brez vsebinske teže ali nadomestilo za celovito izobraževanje po večletnem programu, temveč zgolj dopolnilo, ki krepi dodatne veščine in strokovne kompetence posameznika.

Novela po mnenju poslanke Levice Tatjane Greif prinaša celo vrsto posodobitev v organizaciji višjega strokovnega izobraževanja, krepi avtonomijo šol in zmanjšuje administrativne ovire. Prepričana je, da sledi nacionalni strategiji razvoja višjega izobraževanja glede internacionalizacije, krepitve inovativne vloge višjih strokovnih šol in večje mobilnosti tako študentov kot predavateljev.

Poslanec SDS Franci Kepa je povedal, da so predlog novele pozdravili in se odločili, da ga podprejo. A so se po vloženem dopolnilu koalicije k 12. členu, ki po mnenju Kepe posega v ureditev transnacionalnega izobraževanja, premislili in za današnjo sejo vložili dopolnilo za umik predlagane "sporne" rešitve, ki ga DZ sicer ni sprejel. Namesto tega so sprejeli koalicijsko dopolnilo, ki zagotavlja tudi podlago za vpis višješolskega zavoda v evidenco, iz katere se črpajo podatki o vpisu študenta na višješolski program z javno veljavnostjo, kar pa je podlaga za pridobitev statusa študenta in pravic, ki iz tega izhajajo.