STA novice / Trgovinski sporazum EU-Mercosur z nizom določb za zaščito evropskih kmetov (tema)

V skladu s sporazumom, o katerem sta se EU in Mercosur dogovorila decembra 2024, bodo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj odpravili carine na uvoz 91 odstotkov blaga iz EU, pri čemer bodo na nekatere izdelke odpravljene postopoma. Na Evropski komisiji pričakujejo, da se bo letni izvoz iz članic unije v države Mercosurja povečal za do 39 odstotkov oziroma 49 milijard evrov.

Uvoznih carin med drugim ne bo več za avtomobile, avtomobilske dele, stroje, kemikalije in zdravila. Trenutno znašajo med 14 in 35 odstotkov.

Južnoameriški trgovinski blok, ki ima 270 milijonov prebivalcev, bo odpravil tudi visoke carine na uvoz nekaterih pomembnih agroživilskih proizvodov iz EU, kot so vino in žgane pijače, brezalkoholne pijače, čokolada, oljčno olje in svinjina. Za nekatere mlečne izdelke pa bodo ničelne carine veljale samo v okviru kvot. Izvoz tovrstnega blaga - ta bo lažji tudi zaradi odprave drugih trgovinskih ovir, kot so nejasna pravila, - v države Mercosurja se bo po pričakovanjih komisije povečal za skoraj 50 odstotkov.

Poleg tega sporazum priznava geografsko zaščito več kot 340 evropskih izdelkov, kar pomeni, da bodo tudi v državah Mercosurja prepovedani izdelki, ki posnemajo zaščitene evropske proizvode. Med njimi je sedem proizvodov z območja Slovenije, kot so slovenski med, kranjska klobasa in istrski pršut, ki ga je sicer Slovenija zaščitila skupaj s Hrvaško.

Južnoameriški kmetje pa bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino, svinjino, riž, med in sladkor, a bo uvoz teh dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami. Za govedino bodo na primer za uvoz do 99.000 ton mesa letno - to je enako 1,5 odstotka letne proizvodnje v EU - veljale carine v višini 7,5 odstotka, od te kvote naprej pa v višini od 40 do 50 odstotkov.

Za te in še okoli 20 drugih občutljivih proizvodov sporazum vključuje posebno varovalko za zaščito evropskega kmetijskega sektorja pred porastom uvoza iz Mercosurja, ki bi škodoval domačim proizvajalcem.

Zaščitni ukrepi predvidevajo sistematično in proaktivno spremljanje uvoza teh proizvodov, o čemer bo Evropska komisija na pol leta poročala državam članicam in evroposlancem. Spremljanje bo lahko na zahtevo evropskega gospodarstva razširila tudi na neobčutljive proizvode.

Preiskavo bo Bruselj sprožil, če bodo ugotovili, da so uvozne cene določenega proizvoda v eni ali več članicah za pet odstotkov nižje od cen enakega ali konkurenčnega proizvoda EU. Poleg tega bo moral biti izpolnjen še eden od drugih dveh pogojev, to sta več kot petodstotno povečanje količine uvoza proizvoda pod ugodnejšimi pogoji glede na triletno povprečje in petodstotno znižanje uvoznih cen proizvoda glede na triletno povprečje.

Pri občutljivih proizvodih jo bodo morali zaključiti čim prej oziroma najkasneje v štirih mesecih, pri neobčutljivih pa v šestih. Če bo komisija ugotovila, da je oz. da obstaja grožnja resnega škodovanja evropskemu trgu, bo začasno zamrznila izvajanje carinskih ugodnosti za proizvod, ki to povzroča. Za občutljive izdelke bo lahko v nujnih primerih v 21 dneh uvedla tudi začasne zaščitne ukrepe.

Spričo skrbi evropskih kmetov, da bodo trg EU preplavili izdelki nižje kakovosti iz južnoameriških držav, na Evropski komisiji zagotavljajo, da trgovinski sporazumi, kakršen je ta z Mercosurjem, ne spreminjajo sanitarnih in fitosanitarnih standardov EU. Hrana, uvožena v unijo, mora biti v skladu z obstoječimi evropskimi pravili, kot so mejne vrednosti ostankov pesticidov ali zdravil, poudarjajo.

Sporazum z južnoameriškim trgovinskim blokom, o katerem sta se strani začeli pogajati že leta 1999, pa je po navedbah Bruslja tudi prvi prostotrgovinski sporazum, ki vključuje pogoje, povezane z dobrobitjo živali.

Gre sicer za začasni trgovinski sporazum, ki vključuje trgovinske določbe iz celovitega Partnerskega sporazuma EU-Mercosur. Ta poleg trgovinskega dela vključuje še določbe, namenjene okrepitvi sodelovanja med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom pri soočanju z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, pa tudi politično sodelovanje na področjih migracij, kibernetske varnosti in boja proti organiziranemu kriminalu.

Za prihodnji teden je predviden podpis začasnega trgovinskega sporazuma in partnerskega sporazuma. Trgovinski sporazum bo začel veljati, ko ga bo potrdil še Evropski parlament in ko bodo države Mercosurja dokončale svoje interne postopke. Partnerski sporazum EU-Mercosur pa bo začel veljati šele po tistem, ko ga bodo v skladu z nacionalnimi postopki ratificirale vse države članice unije. Takrat bo začasni trgovinski sporazum prenehal veljati.