STA novice / Pokojninska reforma po pojasnilu Zpiza za najbolj ranljive prinaša številna izboljšanja

Zvišanje najnižjih invalidskih pokojnin in nekatere druge izboljšave pri položaju prejemnikov bodo veljale tudi za obstoječe prejemnike pravic. Najnižje invalidske pokojnine se bodo tako z 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove zvišale na 50 odstotkov, kar pomeni s 490 evrov na 610 evrov.

Odstotek za odmero najnižje pokojnine se bo z 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove zvišal na 30 odstotkov te osnove, kar pomeni s 352,58 evra na 365,7 evra. Na letni ravni ta razlika znaša več kot 150 evrov. Prejemnikov je približno 8000.

Prejemniki vdovskih in družinskih pokojnin, ki jim je bila kot osnova za odmero vdovske ali družinske pokojnine upoštevana invalidska pokojnina, odmerjena v višini 490 evrov oz. od 490 do 610 evrov, bodo prejeli več. Kot osnovo bodo namreč upoštevali invalidsko pokojnino v višini 610 evrov. Na boljšem pa bodo tudi prejemniki najnižjih invalidskih nadomestil.

Kmetom, upokojenim za ožji obseg pravic, z dopolnjenimi 40 leti dobe se bo pokojnina s 490 evrov zvišala na 610 evrov. Zagotovljena starostna in invalidska pokojnina pa se bo s 781,94 evra povečala na 785 evrov. Prejemnikov takšne pokojnine je približno 90.000.

Delovnim invalidom, ki jim delodajalec zaradi spremembe v invalidnosti ne more zagotoviti novega delovnega mesta, bodo staro nadomestilo izplačevali brez omejitve v letih, medtem ko zdaj velja največ do enega leta.

Prijava in pridobitev pravice do invalidskega nadomestila bosta za brezposelne delovne invalide mogoči tudi po 30 dneh. Varstveni dodatek pa bo namenjen tudi upokojencem, ki še niso dopolnili starosti 65 let. Dolžnosti preživljanja staršev pri vlogah za to pravico ne bodo ugotavljali.

Nekatera izboljšanja pri položaju upravičencev pa bodo od leta 2026 veljala za nove upravičence. Tako se bo odstotek za odmero vdovske pokojnine leta 2026 zvišal s 70 na 75 odstotkov, kar je 7,1 odstotka več. V letu 2027 se bo zvišal na 80 odstotkov, kar je 14,2 odstotka več. Posledično bo tudi odmera dela vdovske pokojnine višja.

Odstotek za odmero družinske pokojnine se bo zvišal s 70 na 75 odstotkov (en družinski član), z 80 na 85 odstotkov (dva družinska člana)) in z 90 na 95 odstotkov (trije ali več družinskih članov). V letu 2027 pa se bo dvignil na 80 odstotkov za enega, na 90 odstotkov za dva in na 100 odstotkov za tri ali več družinskih članov.

Vse invalidske pokojnine se bodo v letu 2026 odmerile najmanj v višini 44 odstotkov od dejanske ali najvišje pokojninske osnove. Odmera se bo povečala z 41 odstotkov na 44 odstotkov, v letu 2029 pa na najmanj 50 odstotkov, kar pomeni znatno zvišanje. Pri osebi s pokojninsko osnovo v znesku 1500 evrov bo zvišanje s sedanjih 615 evrov na 660 evrov, pri upokojenemu leta 2029 pa 750 evrov. Pri osebi s pokojninsko osnovo v višini 2000 evrov bo zvišanje z 820 na 880 evrov, pri upokojenemu leta 2029 pa 1000 evrov.

Višje bodo tudi odmere nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Pri uveljavljanju odmernega odstotka za otroke ne bo več omejitve za največ tri otroke. Odmerni odstotek za enega otroka pa se bo zvišal z 1,36 na 1,6. Starši bodo lahko pri upokojevanju denimo enega otroka uveljavljali za znižanje starosti, dva pa za višji odmerni odstotek, kar zdaj ni mogoče. Pri nižanju starostne meje zaradi otrok pa se bo upoštevala skrb za vsakega rojenega ali posvojenega otroka. To pomeni, da znižanje starostne meje zaradi otroka ne bo več vezano na skrb za otroka v prvem letu starosti.

Za čas služenja vojaškega roka bo možno uveljaviti odmerni odstotek glede na čas trajanja služenja vojaškega roka, in sicer od 0,8 do dva.

Pri oblikovanju pokojninske osnove se ne bodo upoštevale osnove za čas dijaškega in študentskega dela. Za izračun pokojninske osnove se bo zavarovancu namesto nadomestila za brezposelnost upoštevala osnova, ki jo je imel pred začetkom prejemanja nadomestila. Za izračun pokojninske osnove se bo ugodneje upošteval tudi skrajšani delovni čas v skladu s starševsko zakonodajo. Pri invalidskih pokojninah pa se za izračun pokojninske osnove ne bodo upoštevala koledarska leta, v katerih je zavarovanec prejel osnove za manj kot šest mesecev zavarovalne dobe.

Vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let, tudi če ni dopolnjena starost, bo bolj ugodno. Tako bo za pol leta znašalo 1,5 odstotka namesto 0,68 odstotka.

Prav tako bodo ugodnejši pogoji za invalidsko pokojnino za minimalno pokojninsko dobo in mlajšega invalida, še navaja Zpiz.