STA novice / Odbor za pravosodje o prenovi sodniške zakonodaje

Člani odbora DZ za pravosodje imajo danes na mizi paket sodniške zakonodaje, ki med najpomembnejšimi novostmi prinaša uvedbo enovitega sodnika in tožilca ter optimizacijo mreže sodišč, s katero se vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji. Gre za nova zakona o sodnikih in sodiščih, predlog novele zakona o Sodnem svetu in predlog novele zakona o državnem tožilstvu.

Poslanska skupina SDS je uvodoma predstavila predlog za sklic javne predstavitve mnenj o predlogu zakonodajnega četverčka. Ta naj bi med drugim dala odgovore, ali je predlagana mreža slovenskih sodišč z ukinitvijo okrajnih sodišč ustrezna in bo prinesla učinkovitost delovanja sodstva in pošteno sojenje, ali bo zagotovila javnost sojenja in sojenje brez nepotrebnega odlašanja. A so člani odbora z osmimi glasovi proti in šestimi za predlog zavrnili.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob predstavitvi zakonodajnega četverčka izpostavila, da gre za obsežno in premišljeno sistemsko prenovo zakonodaje, njen cilj pa je povečati učinkovitost, preglednost in organiziranost sodnega sistema. Spomnila je, da imamo od leta 1995 na prvi stopnji dva tipa sodišč, okrajna in okrožna. A se je v praksi izkazalo, da ta ureditev ne omogoča dovolj učinkovite organizacije dela sodišč in enakomerne obremenitve sodnikov, je poudarila.

Kot enega ključnih izzivov je med drugim izpostavila majhnost okrajnih sodišč. "Kar 15 od 44 okrajnih sodišč ima tri sodnike ali manj, 28 okrajnih sodišč pa manj kot pet. Takšna organizacijska majhnost okrajnih sodišč omejuje razvoj specializacij in povečuje obremenitve, saj manjše ekipe težje nadomestijo odsotnost posameznih sodnikov," je izpostavila.

Številna sodišča že sedaj sama uvajajo organizacijske rešitve, s katerimi povezujejo delo znotraj okrožja, prenova sodne zakonodaje pa temelji na ideji, da se dobre prakse, ki že delujejo v posameznih okrožjih, sistemsko uredi, je poudarila ministrica.

Potrebo po sodni reformi je med drugim podkrepila z izsledki analize poslovanja okrajnih in okrožnih sodišč v obdobju med leti 2014-2024. Ta je med drugim pokazala, da se je število nerešenih zadev v tem obdobju zmanjšalo le za devet odstotkov. "V absolutnih številkah to pomeni, da je bilo leta 2024 še vedno skoraj 70.000 nerešenih pomembnejših zadev, od tega približno 36.000 sodnih zaostankov," je podarila Katič.

Sodni svet po besedah predsednice sveta Urške Kežmah "generalno" podpira reformo sodnega sistema. A opozarja, da reforma ne bo razrešila neenakomernega pripada zadev znotraj posameznih okrožij in neenakomerne obremenitve sodnikov na posameznih okrožjih. "To ostaja dilema, ki bo verjetno naslovljena enkrat v prihodnosti. Šele s takšno reformo bi dosegli celovito reformo, kot si jo vsi želimo," je poudarila Kežmah.

V Sodnem svetu podpirajo tudi uvedbo enovitega sodnika, so pa skeptični do predloga ukinitve okrajnih sodišč, saj "slednja vendarle zagotavljajo določeno mero specializacije, zlasti v nepravdnih zadevah, zapuščinskih zadevah, prekrških in podobno," je dodal član Sodnega sveta Andrej Ekart.

Na vrhovnem sodišču in na vrhovnem državnem tožilstvu pozdravljajo organizacijske spremembe sodišč. Načrtovana sprememba sodniške zakonodaje je pomemben korak k učinkovitejšemu in bolj sistemsko naravnanemu sodstvu, je poudaril predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Dodal je, da na sodišču močno podpirajo enovitega in mobilnega sodnika in izenačevanje obremenitev sodnikov.

Člani odbora trenutno razpravljajo o predlogu novega zakona o sodiščih, na katerega so veliko dopolnil vložili tako poslanci koalicije kot opozicije.

Po mnenju poslanca SDS Zorana Mojškerca vsebuje predlog "nekatere dobre lastnosti," med katerimi je izpostavil ukinitev okrajnih sodišč, ki naj bi po novem postala izpostave okrožnih sodišč. A opozarja, da se bo s preimenovanjem okrajnih sodišč v okrožna dvignila masa plač za sodnike, "saj okrajnih sodnikov ne bo več. Le ti bodo namreč vsi postali okrožni sodniki in s tem avtomatsko uvrščeni v višji plačilni razred," je izpostavil.

Predlog zakona bi bilo treba po njegovem mnenju spremeniti tudi v delu, ki se nanaša na delo predsednikov sodišč in slednje "postaviti v vlogo menedžerjev, ki bodo za svoje področno delo tudi odgovorni".

Po oceni poslanske skupine SD prinaša sveženj za reformo sodstva rešitve, ki so bližje ljudem, in hkrati odgovarja na potrebe, ki so izražene v pravosodju. Zakon o sodiščih pa po navedbah poslanke SD Mojce Šetinc Pašek prinaša največjo možno organizacijsko prenovo slovenskega sodstva v zadnjih dveh desetletjih.

"Okrajna sodišča se s tem predlogom preoblikujejo v notranje enote okrožnih sodišč, kar odpravlja razdrobljenost sistema in omogoča racionalnejšo uporabo kadrovskih in prostorskih virov. S tem se sodna mreža prilagaja dejanskemu številu zadev in prebivalcev," je poudarila Šetinc Pašek. Po njeni oceni načrtovana sprememba ne pomeni ukinjanja sodišč, "temveč pomeni boljšo povezanost in enotno vodenje saj bodo ljudje v bistvu še naprej imeli svoje sodne storitve blizu doma".