STA novice / Predlogu novele zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se obeta podpora

Poleg učinkovitejših postopkov odvzema premoženja nezakonitega izvora, želi vlada okrepiti sodelovanje med organi in odpraviti pomanjkljivosti oz. nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja zakona, je na seji poudarila Katič.

Med pomembnejšimi rešitvami je med drugim izpostavila krepitev vloge specializiranega državnega tožilstva v postopku finančne preiskave pa tudi možnost vložitve tožbenega zahtevka na odvzem nadomestnega premoženja.

Skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je začasno zavarovano v kazenskih postopkih in postopkih odvzema premoženja nezakonitega izvora, je po podatkih ministrstva na zadnji dan lanskega leta znašala skoraj 233 milijonov, skupna višina premoženjske koristi pa 197,5 milijona evrov.

Po sprejetih koalicijskih dopolnilih na odboru DZ za pravosodje predlog novele zakona ohranja izključno pristojnost ljubljanskega okrožnega sodišča v postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Hkrati pa zvišuje tudi dokazni standard, po katerem mora za uvedbo finančne preiskave obstajati utemeljen razlog za sum. V primeru začasnega zavarovanja premoženja nezakonitega izvora pa je rok za vložitev tožbe štiri mesece.

Kar nekaj pripomb je podala tudi zakonodajno-pravna služba DZ, a so jih po zagotovilih podpredsednice odbora DZ Andreje Živic (Svoboda) z dopolnili v večini odpravili. Poleg izključne pristojnosti ljubljanskega okrožnega sodišča so deležniki v pravosodju opozorili tudi na izjemno velike posege v toženčevo lastnino, zato se bojijo, da bo predlog novele ponovno predmet ustavne presoje.

Glede slednjega je Katič na seji navedla, da je ustavno sodišče že ugotovilo, da sta namena zakonodajalca onemogočiti materialno okoriščanje posameznikov s protipravno dejavnostjo in preprečiti investiranje premoženja nezakonitega izvora v nadaljnjo protipravno dejavnost ustavno dopustna.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v imenu poslanske skupine Svoboda dejala, da predlog novele sicer ne prinaša prelomnih sprememb, ampak stavi na premišljene korake k učinkovitejšim postopkom odvzema premoženja nezakonitega izvora in okrepljenemu sodelovanju med pristojnimi organi. Sicer pa novela sledi koalicijski pogodbi in jo bodo v Svobodi podprli.

Tudi poslanec SD Damijan Zrim je v imenu poslanske skupine napovedal podporo predlogu novele zakona. Kot pozitivno je izpostavil novo metodo ugotavljanja neto vrednosti premoženja, ki upošteva tudi odhodke, kot so stroški gradnje, najem, zavarovanje, poraba in nenapovedani odhodki. "Tako izračunamo resnični razkorak med dohodki in razpolaganim premoženjem," je dejal.

Tudi v Levici podpirajo sistemske ukrepe za preprečevanja organiziranega kriminala, je v imenu Levice dejal njen poslanec Milan Jakopovič. "Zgolj lani smo bili priča več aferam, ki so razkrile razvejane mreže interesov med kriminalnimi združbami in določenimi nosilci politične ali gospodarske moči," je dodal. Izpostavil pa je pomislek pri določbi obrnjenega dokaznega bremena, po kateri bi lahko država osebi odvzela premoženje, če ta ne uspe dokazati zakonitega izvora.

Predlog novele zakona podpirajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Poslanec Tine Novak pa je v imenu poslanske skupine ob tem opozoril, da brez sistemske ureditve upravljanja z začasno odvzetim premoženjem in jasne odgovornosti zanj celovitih postopkov ne bo mogoče zagotoviti.

Predlogu novele zakona nasprotujejo v opozicijski SDS. Kot je poudaril poslanec SDS Jožef Lenart, so mnenja stroke na različnih bregovih, prav tako ni skupne vizije in poenotenja niti v koalicijskih strankah. Predloga, "ki je morda le trik za mazanje oči državljanom", v SDS ne bodo podprli.

Poslanec NSi Franc Medic je izpostavil, da s pragom za uvedbo finančne preiskave, določenem pri 50.000 evrov, sporočajo: "Nič hudega, če ste nezakonito nakradli premoženje, pazite le, da ne bo vredno več kot 50.000 evrov." V NSi so že na odboru, in danes ponovno, vložili dopolnilo, s katerim bi ta prag znižali na 30.000 evrov. S slednjim se strinjajo tudi v SDS.

Poslanci so takšno dopolnilo zavrnili že na seji odbora DZ za pravosodje. Ministrica Katič pa je spomnila, da ministrstvo v medresorskem usklajevanju ni doseglo konsenza glede predlaganega nižanja praga za začetek finančne preiskave na 30.000 evrov, zato ta ostaja nespremenjen, pri 50.000 evrih.

Poslanci bodo o predlogu novele zakona, ki jo obravnavajo po skrajšanem postopku, in vloženih dopolnilih glasovali v petek.