STA novice / Računsko sodišče: Za učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost potrebne spremembe

Vlada tveganja, da načrt ne bo izveden v začrtanem obsegu in rokih ter da bo poraba sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost slabša od načrtovane, v okviru obstoječega sistema upravljanja izvajanja načrta ne obvladuje v zadostni meri, je ugotovilo računsko sodišče.

Za bolj učinkovito izvajanje načrta bi morali vlada, ministrstvo za finance in urad za okrevanje in odpornost uvesti ustrezne spremembe v delovanju sistema upravljanja izvajanja načrta, česar pa do konca obdobja, na katero se nanaša revizija, niso naredili.

Slovenija se od leta 2022 sooča z zamudami pri izvajanju načrta, kar je po oceni računskega sodišča posledica tudi tega, da revidiranci pri izbiri ukrepov za vključitev v načrt in ob spremembi načrta niso v zadostni meri preverjali in upoštevali uresničljivosti izbranih ukrepov v začrtanih rokih.

Po oceni računskega sodišča bi morali načrtovalci zaradi ambicioznosti načrta, pomembne razvojne priložnosti za državo ter značilnosti načrta že pri njegovi pripravi sistematično oceniti tveganja, povezana z doseganjem zastavljenih mejnikov in ciljev. Odločevalci pa bi morali tveganja ustrezno upoštevati pri določanju mejnikov in ciljev.

Tveganja glede časovne izvedljivosti so načrtovalci sicer opredelili pri večini mejnikov in ciljev. Kljub temu pa pri večini ukrepov ni bila ocenjena verjetnost nastanka tveganj in ni bilo mogoče potrditi, da so bila opredeljena tveganja dejansko upoštevana pri izbiri mejnikov in ciljev, meni računsko sodišče.

Oktobra 2023 je bila zaradi več dejavnikov izvedena sprememba načrta, v okviru katere so vlada, ministrstvo in urad med drugim naslovili tudi tveganja, povezana s časovno izvedljivostjo ukrepov.

Načrt je po spremembi vključeval 34 reform in 48 naložb, s katerimi je povezanih 205 mejnikov in ciljev. Vrednost načrta po spremembi v letu 2023 znaša 2,68 milijarde evrov, od tega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil.

Računsko sodišče ugotavlja, da v uredbi o izvajanju načrta ni opredeljena odgovornost za izvajanje načrta kot celote - po splošnih predpisih je za to sicer odgovorna vlada - in ni določeno, da izvajanje načrta usklajuje urad za okrevanje in odpornost, kar mu onemogoča izvajanje dela nalog, za katere je bil ustanovljen.

Tudi pri vzpostavitvi notranjih sistemov kontrol izvajanja je prihajalo do zamud že v letu 2021. Reorganizacija ministrstev, ki jo je izvedla vlada decembra 2022, pa je tveganja dodatnih zamud pri vzpostavitvi notranjih sistemov kontrol pri nosilnih organih povečala.

"Po oceni računskega sodišča je bila glede na obsežnost in časovno omejenost izvajanja načrta vzpostavitev sistema izvajanja izvedena pozno in nepopolno, kar je povečalo tveganja za pravočasno izvedbo načrta," navaja revizija.

Nosilni organi in izvajalci ukrepov bi morali sproti oz. najmanj dvakrat mesečno vnašati podatke o izvajanju ukrepov ter spremljanju in doseganju mejnikov in ciljev v informacijski sistem. A za nepravočasno poročanje ni določenih sankcij, urad tudi nima vzvodov za ukrepanje v primeru zamud ali napačnih poročil.

"Pri večini mejnikov in ciljev se poročanje ni izvajalo mesečno, kot določa uredba. Redno poročanje o realizaciji mejnikov in ciljev se je pri večini ukrepov začelo šele v letu 2023, pri čemer je poročanje o doseganju vmesnih ciljev, poročanje o zamudah pri doseganju mejnikov in ciljev ter prilaganje dokazil o spremembi statusov še vedno ostalo pomanjkljivo," ugotavlja računsko sodišče.

Vlada, ministrstvo in urad so na podlagi ugotovitev računskega sodišča že med izvajanjem revizije izvedli ukrepe za izboljšanje poslovanja. Vlada je aprila letos izboljšala spremljanje izvajanja načrta na najvišji ravni tako, da je uradu naložila mesečno poročanje o napredku. Ministrstvo je predlagalo pravne podlage za poenostavitev proračunskih postopkov in odpravo nekaterih administrativnih ovir.

Urad je v letih 2024 in 2025 odpravil tehnične napake v informacijskem sistemu ter ga nadgradil tako, da omogoča boljši vpogled v podatke o mejnikih in ciljih. Vzpostavil je tudi enotno strukturo poročanja, izboljšal poročanje o doseganju mejnikov in ciljev ter okrepil kontrole poročanja in izvajanje nadzorov nosilnih organov, navaja računsko sodišče.