TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožnik je italijansko – slovensko mejo prestopil ilegalno dne 19. 3. 2012, 21. 3. 2012 je bil prijet s strani policistov, tega dne je bil tudi nastanjen v Centru za tujce, prošnjo pa je vložil šele dne 25. 4. 2012. Tako ravnanje utemeljuje odločitev tožene stranke, da tožnik ni vložil prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času. Tožnik niti v tožbi, niti ko je bil zaslišan, ni v zadostni meri pojasnil, zakaj je vložil prošnjo za mednarodno zaščito šele po več kot mesec dni bivanja v Republiki Sloveniji.

Tožena stranka je na podlagi tožnikovih izjav lahko odločala in pravilno odločila, da obstaja sum zavajanja postopka mednarodne zaščite. Njena odločitev ne temelji na ugotovitvi, da so tožnikove izjave nepovezane ali nekredibilne, temveč temelji na v odločbi ugotovljenem dejanskem stanju, ki mu tožnik konkretno ne ugovarja. Pri tem ni nepomembno, da je tožnik izjavil, da ima (psihične) težave že od leta 2000, saj iz ugotovljenih dejstev izhaja, da ga njegovo stanje ni oviralo, ko je osem let prebival v Republiki Italiji in opravljal različna dela.

Tožnik je iz Ruske federacije legalno odpotoval v Republiko Italijo, kar pomeni, da meje ni prečkal nezakonito. Mejo med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo je sicer prečkal ilegalno, vendar ni izpolnjen pogoj, da je prosilec prišel iz tretje države.