Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno...

2132. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Maribor

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Maribor

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1)

S tem sklepom se uredijo organizacija, naloge, dejavnosti in financiranje javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Maribor (v nadaljnjem besedilu: javni zavod).

(2)

Ustanovitelj javnega zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

2. člen

(1)

Slovensko narodno gledališče Maribor deluje kot javni zavod na področju drame, opere in baleta. Poslanstvo javnega zavoda je trajno in nemoteno izvajanje kakovostne umetniške produkcije in postprodukcije na področju uprizoritvenih in glasbenih umetnosti. Z umetniškimi ansambli (Drama, Opera, Balet) zagotavlja izvajanje gledaliških, opernih in plesnih predstav ter koncertnih dejavnosti v lokalnem, regionalnem, domačem in mednarodnem prostoru.

(2)

Načrtno skrbi za razvoj gledališke, operne in plesne dejavnosti ter spodbuja nastajanje izvirne slovenske produkcije na vseh treh področjih. V svoj program vključuje uprizarjanje klasičnih in sodobnih slovenskih in tujih odrskih del.

(3)

Drama, Opera, Balet se v okviru programa javnega zavoda medsebojno povezujejo, dopolnjujejo in sodelujejo pri izvajanju umetniških del.

(4)

Javni zavod zagotavlja profesionalno in kakovostno umetniško produkcijo, v največji meri dostopno občinstvu, ter opravlja vlogo slovenskega kulturnega žarišča na severovzhodu Republike Slovenije.

3. člen

(1)

Ime javnega zavoda je Slovensko narodno gledališče Maribor.

(2)

Skrajšano ime javnega zavoda je SNG Maribor.

(3)

Sedež javnega zavoda je Maribor, Slovenska ulica 27.

(4)

Javni zavod je pravna oseba javnega prava.

4. člen

Javni zavod sestavlja šest notranjih organizacijskih enot (v nadaljnjem besedilu: OE): Drama, Opera, Balet, Borštnikovo srečanje, Tehnika in Skupne službe.

II. DEJAVNOSTI JAVNEGA ZAVODA

5. člen

(1)

Glede na namen ustanovitve javni zavod kot javno službo opravlja naslednje naloge:

-

izvaja kakovostne gledališke, operne in plesne predstave, koncerte in druge prireditve,

-

izvaja gledališke, plesne in glasbene delavnice,

-

izvaja vzgojno-pedagoške programe in prireditve za otroke in mladino ter težje prilagodljive družbene skupine po dostopni ceni,

-

sodeluje z Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani, Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in z umetniškimi šolami ter omogoča predstavitve njihove umetniške produkcije,

-

organizira in izvaja gledališki festival Borštnikovo srečanje,

-

nudi domicil mednarodnemu tekmovanju opernih pevcev Ondina Otta,

-

skrbi za razvoj gledališke, operne in plesne dejavnosti z uvajanjem novosti,

-

izvaja usposabljanja in izobraževanja umetniških ustvarjalcev in poustvarjalcev ter tehničnega osebja,

-

skrbi za gledališko, operno in plesno vzgojo mladih,

-

skrbi za nastajanje izvirnih umetniških del in predstavljanje del slovenskih avtorjev ter vzdržuje ravnovesje med kulturnim izročilom in novimi umetniškimi stremljenji,

-

v okviru programa omogoča umetniški razvoj najbolj nadarjenim mladim umetnikom,

-

skrbi za kulturni razvoj z izdajanjem gledaliških listov in drugih publikacij ter neguje strokovno in publicistično refleksijo,

-

skrbi za dokumentiranje in arhiviranje predstav,

-

zbira, hrani in predstavlja gradivo s področij dela javnega zavoda,

-

skrbi za predstavitev kakovostne umetniške produkcije z organizacijo gostovanj domačih in tujih gledališč,

-

izvaja knjižnično dejavnost s področja dela javnega zavoda,

-

izvaja arhivsko dejavnost,

-

predstavlja svojo umetniško produkcijo na gostovanjih po Sloveniji in v tujini,

-

v okviru možnosti ob izvajanju svojega programa nudi prostore ter produkcijsko in tehnično pomoč drugim izvajalcem javnih kulturnih programov ali kulturnih projektov in javnih prireditev,

-

snema, izdaja, distribuira, razmnožuje in prodaja avdio- in videoposnetke svojega programa,

-

snema avdio- in videoposnetke za potrebe javnega zavoda ter producentov radiofonskih, televizijskih, filmskih programov in video programov,

-

sodeluje s kulturnimi ustanovami, organizacijami, domačimi in tujimi umetniki, drugimi glasbenimi ustanovami ter založniškimi hišami v Sloveniji in tujini ter se vključuje v kulturno življenje lokalne in širše skupnosti.

(2)

Poleg nalog iz prejšnjega odstavka lahko javni zavod v okviru tržnih dejavnosti opravlja tudi naslednje naloge:

-

prodaja knjige, nosilca zvoka, videokasete, spominke s področja umetnosti,

-

izvaja gostinske storitve,

-

izvaja druge dejavnosti, opredeljene v 6. členu tega sklepa, za katere se sredstva ustvarijo na trgu s prodajo blaga in storitev v pogojih konkurence, in

-

svojo produkcijo in prireditve na podlagi poslovnega sodelovanja predstavlja na Radio televiziji Slovenija.

(3)

Poslovne knjige in poročila javnega zavoda morajo zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu; zagotavljati morajo možnost ocenjevanja namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ.

(4)

Z namenom, da se zagotovi preglednost poslovanja javnega zavoda, javni zavod vodi ločeno finančno računovodstvo za vse notranje organizacijske enote.

6. člen

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih opravlja javni zavod, so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene v naslednje skupine:

-

R/90.010 Umetniško uprizarjanje

-

R/90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje

-

R/90.040 Obratovanje objektov za kulturne dejavnosti

-

R/91.012 Dejavnost arhivov

-

R/93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

-

C/14.110 Proizvodnja usnjenih oblačil

-

C/14.130 Proizvodnja drugih vrhnjih oblačil

-

C/15.200 Proizvodnja obutve

-

C/16.230 Stavbno mizarstvo in tesarstvo

-

C/16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja

-

C/18.120 Drugo tiskanje

-

C/18.130 Priprava za tisk in objavo

-

G/47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki

-

J/58.110 Izdajanje knjig

-

J/58.130 Izdajanje časopisov

-

J/58.140 Izdajanje revij in druge periodike

-

J/59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij

-

J/63.120 Obratovanje spletnih portalov

-

L/68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

-

N/82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

-

P/85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti

-

S/96.021 Frizerska dejavnost

III. ORGANI JAVNEGA ZAVODA

7. člen

Organi javnega zavoda so:

-

direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor),

-

svet javnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: svet),

-

strokovni svet javnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet).

Direktor

8. člen

(1)

Direktor zastopa, predstavlja javni zavod in vodi poslovanje javnega zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela javnega zavoda.

(2)

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

(3)

Direktorja imenuje minister oziroma ministrica, pristojna za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta, ki podata mnenje o predlaganem kandidatu v 30 dneh od prejema poziva, sicer se šteje, da se z imenovanjem strinjata.

(4)

Mandat direktorja traja pet let, po poteku mandata je lahko znova imenovan.

(5)

Na podlagi akta o imenovanju direktorja skleneta direktor in javni zavod, ki ga zastopa predsednik sveta, pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas s polnim delovnim časom za čas trajanja mandata.

(6)

Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi direktorja javnega zavoda daje minister.

9. člen

(1)

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:

-

ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v osmo raven,

-

ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih,

-

pozna področja dela javnega zavoda,

-

ima visoko raven aktivnega znanja slovenskega jezika,

-

ima znanje najmanj enega tujega jezika na višji ravni in znanje najmanj enega svetovnega jezika na ravni sporazumevalnega praga,

-

ima sposobnost organiziranja in vodenje dela.

(2)

Kandidat za direktorja ob prijavi na razpis predloži program delovanja javnega zavoda za čas trajanja mandata.

10. člen

(2)

Minister pred sprejetjem sklepa o razrešitvi pridobi predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznani direktorja z razlogi za razrešitev in mu da možnost, da se v 30 dneh o njih izjavi. Če svet oziroma strokovni svet ne podata mnenja v 30 dneh, se šteje, da se z razrešitvijo strinjata.

(1)

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata:

-

če sam zahteva razrešitev,

-

če nastopi kateri od razlogov, ki v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pomeni prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu,

-

če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih javnega zavoda ali neutemeljeno ne izvaja sklepov organov javnega zavoda oziroma ustanovitelja ali ravna v nasprotju z njimi,

-

če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči javnemu zavodu večjo škodo ali zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti,

-

če nastopijo razlogi, določeni v zakonu, ki ureja zavode, oziroma zakonu, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo,

-

zaradi bistvenih sprememb akta o ustanovitvi, kot je bistvena sprememba dejavnosti, zaradi katere je bil javni zavod ustanovljen, ali zaradi prenosa ustanoviteljskih pravic.

11. člen

(1)

Naloge direktorja so:

-

organiziranje dela javnega zavoda,

-

vodenje strokovnega dela za področje dela OE, za katero ni imenovanega pomočnika direktorja,

-

sprejem strateškega načrta po pridobitvi predhodnega mnenja ustanovitelja,

-

sprejem programa dela s finančnim ovrednotenjem (finančni načrt),

-

sprejem akta o organizaciji dela po pridobljenem predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,

-

sprejem akta o sistemizaciji delovnih mest po pridobljenem predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,

-

sprejem kadrovskega načrta,

-

sprejem načrta nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,

-

sprejem akta o poslanstvu, delovanju, organizaciji in izvedbi gledališkega festivala Borštnikovo srečanje po pridobljenem predhodnem soglasju sveta,

-

imenovanje strokovne skupine za gledališki festival Borštnikovo srečanje,

-

sprejem drugih aktov, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda,

-

poročanje ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda,

-

priprava letnih poročil,

-

sklenitev zavodske kolektivne pogodbe, če jo javni zavod ima,

-

imenovanje pomočnikov direktorja, če ni s tem sklepom določeno drugače,

-

druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem sklepom.

(2)

K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in enajste alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet.

12. člen

(1)

Pooblastila direktorja:

-

v pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor javni zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta), razen:

-

pogodb o investicijah, za katere je potreben sklep sveta,

-

pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima v upravljanju, za kar je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja. Soglasje ustanovitelja ni potrebno, kadar se pogodbe nanašajo na oddajanje prostih zmogljivosti javne kulturne infrastrukture, ki jo ima javni zavod v upravljanju.

(2)

Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem sklepom, opravljanje posameznih zadev prenese na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

13. člen

(1)

Javni zavod ima lahko pomočnike direktorja za:

-

vodenje umetniško-strokovnega dela za področje drame,

-

vodenje umetniško-strokovnega dela za področje opere,

-

vodenje umetniško-strokovnega dela za področje baleta,

-

vodenje umetniško-strokovnega dela za področje Borštnikovega srečanja,

-

vodenje strokovnega dela za področje tehnike,

-

vodenje finančnih zadev in

-

vodenje pravnih in splošnih zadev.

(2)

O potrebnosti pomočnika za vodenje finančnih oziroma pravnih in splošnih zadev za vsak mandat posebej odloči svet, upoštevaje možnost, da lahko te posle vodi neposredno direktor sam.

(3)

Pomočnike direktorja imenuje direktor na podlagi javnega razpisa. Kandidati za pomočnika direktorja ob prijavi oziroma pred imenovanjem predložijo vizijo dela javnega zavoda za čas trajanja mandata na področju dela, za katero kandidirajo.

(4)

Kadar pomočnika direktorja imenuje vršilec dolžnosti direktorja, ga lahko imenuje brez javnega razpisa, in sicer za čas, za katerega je imenovan vršilec dolžnosti.

(5)

Pomočnik direktorja za umetniško-strokovno delo lahko uporablja naziv umetniški direktor.

(6)

Delovno razmerje pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi.

(7)

Delovno razmerje pomočnika direktorja se sklene za določen čas s polnim delovnim časom za čas trajanja mandata.