na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep Cst 669/2015 - začetek stečajnega postopka – insolventnost – nevročitev vlog – vpliv postopka poenostavljene prisilne poravnava na stečajni postopek – pravica do ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
17.11.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep Cst 669/2015
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0081098
SENAT, SODNIK
Andreja Strmčnik - Izak (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Irena Dovnik
INSTITUT VSRS
začetek stečajnega postopka – insolventnost – nevročitev vlog – vpliv postopka poenostavljene prisilne poravnava na stečajni postopek – pravica do izjave – dolžnost sodišča do opredelitve do navedb strank – neprerekana dejstva
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
II. Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Sodišče dokaze izvaja le, če bi njihova izvedba pripomogla k odločitvi.
Če že sam tek glavnega postopka poenostavljene prisilne poravnave ne vpliva na tek predhodnega stečajnega postopka in na izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, to še toliko manj velja za primer, ko je celo že izdan sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, četudi ta še ni pravnomočen.
Namen obrazložitve sodne odločbe ni, da bi se moralo sodišče izreči o prav vsaki navedbi strank postopka, temveč je pomembno le, da presodi za odločitev pomembne okoliščine.
Dolžnik je že s tem, ko je vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, priznal, da je insolventen.
Za obstoj insolventnosti zadostuje že ugotovitev trajnejše nelikvidnosti in je zato nepomembno, ali obstaja tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.
Če že sam tek glavnega postopka poenostavljene prisilne poravnave ne vpliva na tek predhodnega stečajnega postopka in na izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, to še toliko manj velja za primer, ko je celo že izdan sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, četudi ta še ni pravnomočen.
Namen obrazložitve sodne odločbe ni, da bi se moralo sodišče izreči o prav vsaki navedbi strank postopka, temveč je pomembno le, da presodi za odločitev pomembne okoliščine.
Dolžnik je že s tem, ko je vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, priznal, da je insolventen.
Za obstoj insolventnosti zadostuje že ugotovitev trajnejše nelikvidnosti in je zato nepomembno, ali obstaja tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.