Zakon o letalstvu (ZLet-1)

2517. Zakon o letalstvu (ZLet-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o letalstvu (ZLet-1)

Razglašam Zakon o letalstvu (ZLet-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. septembra 2024.

Št. 003-02-1/2024-187

Ljubljana, dne 2. oktobra 2024

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O LETALSTVU (ZLet-1)

PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon ureja civilno letalstvo, vojaško letalstvo in policijsko letalstvo.

(2)

Ta zakon v skladu s splošno priznanimi načeli mednarodnega letalskega prava ureja civilno letalstvo, suverenost, suverene pravice in jurisdikcijo v zračnem prostoru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zračni prostor) ter zahteve, ki se nanašajo na registracijo zrakoplovov, plovnost, osebje v letalstvu, zračni prevoz, letalske operacije in prevoz nevarnega blaga, letališča, zračni prostor, geoinformacijsko dejavnost za civilno letalstvo, varovanje in olajšave, iskanje in reševanje ter preiskave v zvezi z varnostjo, nadzor in postopke o prekrških ter Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(3)

Ta zakon ureja vojaško letalstvo in določa splošna pravila in pristojnosti ter preiskavo letalskih nesreč in resnih incidentov vojaških zrakoplovov.

(4)

Ta zakon ureja splošna pravila in pristojnosti na področju policijskega letalstva.

(5)

Ta zakon ureja dovoljenja za lete tujih državnih zrakoplov.

(6)

Ta zakon določa tudi sankcije za prekrške.

2. člen

(uporaba zakona)

(1)

Ta zakon se uporablja za zrakoplove, vpisane v register zrakoplovov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: register zrakoplovov), in tuje zrakoplove v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2)

Ta zakon se uporablja za državne in tuje državne zrakoplove, če v mednarodni pogodbi ali drugih predpisih ni določeno drugače.

(3)

Državni zrakoplovi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo za vojaške, policijske, carinske in druge podobne aktivnosti, kar so državne aktivnosti, ali podobne dejavnosti ali storitve, ki se v javnem interesu izvajajo s strani ali v imenu organa z javnimi pooblastili, vsi drugi zrakoplovi pa so civilni. Državna aktivnost se presoja glede na namen leta.

(4)

Ta zakon se uporablja tudi za naprave za prosto letenje.

(5)

Zunaj ozemlja Republike Slovenije se uporabljajo določbe tega zakona za zrakoplov, vpisan v register zrakoplovov, in za zrakoplov, ki ga uporablja operator s sedežem v Republiki Sloveniji, v obsegu, kolikor niso v nasprotju s predpisi države, v kateri je zrakoplov v tistem trenutku.

3. člen

(javni interes)

Zagotavljanje varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa je v javnem interesu.

4. člen

(predpisi Evropske unije)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:

1.

Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L št. 272 z dne 25. 10. 1996, str. 36), zadnjič spremenjena s Sklepom (EU) 2024/1254 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi direktiv 2009/12/ES, 2009/33/ES in (EU) 2022/1999 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/67/ES v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področjih cestnega prometa in letalstva (UL L št. 2024/1254 z dne 30. 4. 2024; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 96/67/ES),

2.

Direktiva Sveta 2000/79/ES z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), ECA (Evropsko združenje pilotov), ERA (Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov) in IACA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov) (UL L št. 302 z dne 1. 12. 2000, str. 57),

3.

Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o dolžnosti prevoznikov, da posredujejo podatke o potnikih (UL L št. 261 z dne 6. 8. 2004, str. 24),

4.

Direktiva 2006/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o reguliranju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 3 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988) (UL L št. 374 z dne 27. 12. 2006, str. 1),

5.

Direktiva 2009/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah (UL L št. 70 z dne 14. 3. 2009, str. 11), zadnjič spremenjena s Sklepom (EU) 2024/1254 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi direktiv 2009/12/ES, 2009/33/ES in (EU) 2022/1999 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/67/ES v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področjih cestnega prometa in letalstva (UL L št. 2024/1254 z dne 30. 4. 2024; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2009/12/ES),

6.

Direktiva (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 132), v delu, ki določa obveznosti letalskih prevoznikov glede prenosa podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR).

5. člen

(pomen izrazov in kratic)

Izrazi in kratice, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»aerodrom« pomeni opredeljeno območje na kopnem ali vodi, na nepremični, nepremični vodni ali plavajoči konstrukciji, vključno z vsemi objekti, napravami in opremo, ki se nahajajo na tem območju, ki je v celoti ali delno namenjena za uporabo za prihode, odhode in premike zrakoplovov po površini;

2.

»ATM/ANS« je upravljanje zračnega prometa in izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;

3.

»certifikacija tipa« je ugotavljanje, ali novi tip zrakoplova, motorja, propelerja, delov in opreme zrakoplova ustreza tehničnim pogojem, predpisanim za varen zračni promet;

4.

»certifikat« pomeni kateri koli certifikat, spričevalo, odobritev, licenco, dovoljenje, potrdilo ali drug dokument, izdan kot rezultat certificiranja, ki potrjuje, da so veljavne zahteve izpolnjene;

5.

»cona prometa na aerodromu« pomeni zračni prostor opredeljenih dimenzij, ki je določen okrog aerodroma za varovanje prometa na aerodromu;

6.

»čarterski let« (angl. non-scheduled charter flight, inclusive tour flight) je posebni zračni prevoz, ki ga izven običajnega urnika v celotni kapaciteti zakupi določena turistična agencija ali več agencij. Letalske vozovnice za čarterske lete niso na prodaj neposredno potnikom, temveč turističnim agencijam, ki so prevoz zakupile;

7.

»član oziroma članica posadke« (v nadaljnjem besedilu: član posadke) pomeni osebo, ki jo operator določi za opravljanje nalog na zrakoplovu, in vključuje letalsko posadko, kabinsko osebje in morebitne tehnične člane posadke;

8.

»domači zračni prevoz« (angl. domestic air service) je zračni prevoz, ki poteka v slovenskem zračnem prostoru;

9.

»domači zračni promet« je zračni promet, pri katerem sta odletno in namembno letališče na ozemlju Republike Slovenije in pri katerem ni predviden odlet v zračni prostor druge države;

10.

»drugi občasni let« je posebni zračni prevoz, ki ne spada v nobeno od drugih naštetih kategorij posebnega zračnega prevoza in se opravlja na podlagi prevozne pogodbe med naročnikom prevoza in operatorjem zrakoplova, ki ta prevoz opravlja;

11.

»EASA« je Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu;

12.

»ECAC« je Evropska konferenca civilnega letalstva;

13.

»EGP« je Evropski gospodarski prostor (angl. European Economic Area);

14.

»EUROCONTROL« je Evropska organizacija za varnost zračne plovbe;

15.

»glavni preiskovalec oziroma glavna preiskovalka« (v nadaljnjem besedilu: glavni preiskovalec) je oseba, ki je na podlagi svojih kvalifikacij odgovorna za organizacijo, izvajanje in nadzor preiskave v zvezi z varnostjo;

16.

»ICAO« je Mednarodna organizacija za civilno letalstvo;

17.

»incident« je dogodek, povezan z delovanjem zrakoplova, ki je ali bi lahko oviral njegovo delovanje in ni nesreča;

18.

»izvajalci storitev« so odobrene organizacije za usposabljanje, operatorji, upravljavci javnih letališč, izvajalci storitev ATM/ANS, organizacije za vodenje stalne plovnosti, vzdrževalne organizacije, projektivne organizacije in druge organizacije, katerih izvajanje storitev urejajo predpisi Evropske unije;

19.

»izvajalec storitev zemeljske oskrbe« je vsaka pravna ali fizična oseba, ki tretjim osebam ponuja eno ali več kategorij storitev zemeljske oskrbe;

20.

»izvidniška oprema zrakoplovov« je oprema zrakoplova za nadzor, izvidovanje, obveščevalno dejavnost in namerjanje (angl. Intelligence, Surveillance, Target Acquisition, Reconnaissance; ISTAR);

21.

»kabotaža« (angl. cabotage) je zračni prevoz, ki ga tuji letalski prevoznik ali tuji operator opravi med dvema letališčema v domačem zračnem prevozu;

22.

»kapaciteta zrakoplova« ali »zmogljivost zrakoplova« (angl. aircraft capacity) pomeni:

a)

v zvezi z letalom nosilnost ali obremenitev (angl. payload) letala na progi ali delu proge;

b)

v zvezi z dogovorjenim prometom zmogljivost letala, ki se uporablja v tem prometu, pomnoženo s frekvenco (pogostostjo števila) operacij takega zrakoplova v določenem obdobju na progi ali delu proge;

23.

»komercialni poslovni let« (angl. commercial business flight) je posebni zračni prevoz, ki ga zakupi pravna ali fizična oseba proti plačilu za prevoz oseb ali premoženja, ali v kombinaciji, za potrebe prevoza zaposlenih;

24.

»let za posebne dogodke« (angl. special event flight) je posebni zračni prevoz, ki ga zakupi fizična ali pravna oseba za povratni let za primere gostovanj na primer simfoničnih orkestrov, športnih ekip, kulturnih in verskih udejstvovanj. Dogovor za tak prevoz se sklene z eno ali več agencij za celotno kapaciteto zrakoplova;

25.

»letališče« je območje, ki vključuje aerodrom in druge površine, na katerih je letališka infrastruktura, ki se uporablja za potrebe zračnega prometa in za izvajanje služb na aerodromu in drugih služb;

26.

»letališka pristojbina« (angl. airport charge) pomeni pristojbino, obračunano v korist upravljavca javnega letališča, ki jo plačajo uporabniki javnega letališča za uporabo objektov, naprav in sredstev ter storitev, ki jih zagotavlja izključno upravljavec javnega letališča in ki je povezana s pristankom, vzletom, osvetlitvijo in parkiranjem zrakoplova ter sprejemom in odpremo potnikov in tovora;

27.

»letalska policijska operacija« pomeni vsako letalsko operacijo, ki se izvaja z zrakoplovi za zračno podporo policiji pri izvajanju njenih nalog v skladu s pravili, ki veljajo za civilne zrakoplove;

28.

»letalska policijska operacija visokega tveganja« pomeni vsako letalsko operacijo, ki se izvaja z zrakoplovi za zračno podporo policiji pri izvajanju njenih nalog, kjer ni zagotovljena skladnost s pravili, ki veljajo za civilne zrakoplove, ali ki se izvaja na območju, na katerem je v primeru odpovedi verjetno ogrožena varnost tretjih oseb, pa tudi varnost posadke in zrakoplova;

29.

»letalski nadzor« je inšpekcijski nadzor, ki se izvaja kot stalni nadzor in drug inšpekcijski nadzor;

30.

»letalski nadzor vojaškega letalstva« je nadzor, ki se izvaja kot nadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in drugih aktov ter standardov, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji na področju vojaškega letalstva, kot stalni nadzor in drug nadzor in ga izvaja vojaški letalski organ;

31.

»letalski prevoznik« je letalski prevoznik z operativno licenco, ki jo je izdala agencija;

32.

»licenciranje« je opravljanje vseh strokovnih dejanj, ki jih opravlja pristojni organ in ki zajemajo oceno usposobljenosti vložnika v zvezi z izdajo licenc, dovoljenj, ratingov, pooblastil, potrdil, spričeval oziroma drugih ustreznih listin, ki se izdajajo osebju v letalstvu, izdajo navedenih listin in vpis ratingov oziroma pooblastil v licence, določitev pooblastil navedenih oseb, potrditev programov usposabljanj, potrditev uporabe naprav in sredstev za usposabljanje osebja v letalstvu ter priznanje licenc, ki jih izdajo tretje države;

33.

»licenciranje vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva« je opravljanje vseh strokovnih dejanj, ki jih opravlja vojaški letalski organ v zvezi z izdajo vojaških licenc, izkazov, dovoljenj, ratingov, pooblastil, kategorij, potrdil oziroma drugih ustreznih listin, ki se izdajajo vojaškemu letalskemu osebju oziroma drugemu strokovnemu osebju vojaškega letalstva, izdajo navedenih listin in vpisom ratingov, pooblastil oziroma kategorij v vojaške licence in izkaze, določitvijo pooblastil navedenih oseb, potrditvijo priročnikov usposabljanj, potrditvijo uporabe naprav in sredstev za usposabljanje vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva ter priznanjem licenc, ki jih izdajo drugi civilni ali vojaški organi;

34.

»mednarodni standardi, priporočene prakse in navodila ICAO« pomenijo standarde, ki so objavljeni v prilogah h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 3/54, Uradni list RS, št. 24/92 – akt o notifikaciji nasledstva in Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/00 in 6/19; v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), priporočila, ki so kot taka označena v prilogah k Čikaški konvenciji, in navodila, ki jih izdaja ICAO;

35.

»mednarodni zračni prevoz« (angl. international air service) je zračni prevoz, ki poteka v zračnem prostoru dveh ali več držav;

36.

»mednarodni zračni promet« je zračni promet, ki poteka v zračnem prostoru dveh ali več držav;

37.

»naprava za prosto letenje« je naprava s posadko, s katero je mogoče poleteti z močjo nog ali lastne energije uporabnika, in naprava s posadko, katere lastna masa vključno z gorivom brez posadke ne presega 70 kg ali 75 kg z reševalnim padalom in ki ni urejena s predpisi Evropske unije, temveč je natančno opredeljena s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona;

38.

»navigacijske službe zračnega prometa« (angl. air navigation service) vključujejo službo zračnega prometa (angl. air traffic services), komunikacijske, navigacijske ali nadzorne službe (angl. communication, navigation, surveillance), meteorološke službe (angl. meteorological services) in letalske informacijske službe (angl. aeronautical information services);

39.

»nesreča« je dogodek, povezan z delovanjem zrakoplova, ki se v primeru zrakoplova s posadko zgodi v času od vkrcanja katere koli osebe v zrakoplov, ki namerava leteti, do izkrcanja teh oseb ali ki se v primeru zrakoplova brez posadke zgodi v času od trenutka, ko je zrakoplov pripravljen za vožnjo z namenom leteti, do trenutka, ko se ob koncu leta ustavi in je njegov primarni pogonski sistem izključen, pri čemer:

a)

se oseba smrtno ali hudo poškoduje:

-

ker je bila v zrakoplovu ali

-

zaradi neposrednega stika s katerim koli delom zrakoplova, vključno z deli, ki so odpadli od zrakoplova, ali

-

zaradi neposredne izpostavljenosti reaktivnemu pišu, razen če so poškodbe posledica naravnih vzrokov, če jih povzroči oseba sama ali ji jih povzročijo druge osebe ali če so poškodovani slepi potniki, ki se skrivajo zunaj prostorov, ki so sicer namenjeni potnikom in članom posadke; ali

b)

zrakoplov utrpi poškodbe ali konstrukcijsko okvaro, ki škodljivo vpliva na konstrukcijsko trdnost, zmogljivost ali letalne značilnosti zrakoplova in po navadi zahteva večja popravila ali zamenjavo poškodovanih sestavnih delov, razen v primeru okvar ali poškodb motorja, ko je škoda omejena na en sam motor (vključno s pokrovi ali dodatno opremo), propelerje, konce kril, antene, sonde, lopatice, gume, zavore, kolesa, obloge, plošče, vrata pristajalnega podvozja, vetrobranska stekla, oplate zrakoplova (kot so manjše udrtine ali luknje) ali manjše poškodbe na glavnih rotorskih krakih, repnih rotorskih krakih, pristajalnem podvozju ter poškodbe zaradi toče ali trka s pticami (vključno z luknjami v radarskem nosu); ali

c)

je zrakoplov pogrešan ali popolnoma nedostopen;

40.

»notranji zračni promet« pomeni zračni promet izključno na ozemlju ali z ozemlja držav članic Evropske unije, ki v celoti uporabljajo Uredbo (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2016, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1717 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (UL L št. 2024/1717 z dne 20. 6. 2024; v nadaljnjem besedilu: Zakonik o schengenskih mejah), brez pristajanja na ozemlje tretjih držav;

41.

»nova letalska proga« pomeni letalsko progo, ki še ne obratuje do predložitve pisne vloge za dodelitev pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti;

42.

»obdobje letenja« pomeni poletno sezono letenja v rednem zračnem prevozu, ki traja od marca do oktobra tekočega leta, ali zimsko sezono letenja, ki traja od oktobra do marca naslednjega leta;

43.

»območje nadzorovane rabe« pomeni območje, ki je določeno z omejitvenimi ravninami glede na referenčno kodo aerodroma v odvisnosti od opremljenosti aerodroma z navigacijsko opremo, v katerem so posegi v prostor in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prometa tako, da so omejeni po višini oziroma z vrsto dejavnosti;

44.

»območje omejene rabe« pomeni območje na letališču in okoli njega, na katerem so dovoljeni le posegi v prostor, graditev objektov in postavitev naprav, ki služijo neposredno obratovanju aerodroma, odvisno od opremljenosti aerodroma z navigacijsko opremo;

45.

»operativni zračni promet« (angl. Operational Air Traffic) pomeni vse lete, ki se ne izvajajo v skladu z določbami za splošni zračni promet, za katere je pravila in postopke določil pristojni nacionalni organ;

46.

»operator« (angl. operator) je pravna ali fizična oseba, ki upravlja ali namerava upravljati enega ali več zrakoplovov;

47.

»ovira« pomeni vse nepremične (začasne ali stalne) in premične predmete ali dele predmetov, ki:

-

so postavljeni na območju, namenjenem premikanju zrakoplova po površini, ali

-

se razprostirajo nad določeno površino, namenjeno varovanju zrakoplova med letom, ali

-

stojijo zunaj teh določenih površin in so ocenjeni kot nevarni za zračni promet;

48.

»ploščad« pomeni opredeljeno območje, namenjeno namestitvi zrakoplova za vstop ali izstop potnikov, natovarjanje tovora oziroma pošte, polnjenje goriva, parkiranje ali vzdrževanje;

49.

»policijski zrakoplov« pomeni zrakoplov, ki opravlja naloge v notranji organizacijski enoti policije;

50.

»pooblastilo« je vpis v licenci ali njen sestavni del, ki daje imetniku pravico do uveljavljanja določenih privilegijev in ni rating;

51.

»posebni zračni prevoz« (angl. non-scheduled air service) je zračni prevoz, ki nima značilnosti rednega zračnega prevoza in primeroma zajema čarterski let, let za posebne dogodke, taksi let, komercialni poslovni let in druge občasne lete;

52.

»potnik« je fizična oseba, ki ima po pogodbi pravico do prevoza z zrakoplovom;

53.

»preiskava v zvezi z varnostjo« je postopek, ki ga izvede organ za preiskave v zvezi z varnostjo (v nadaljnjem besedilu: preiskovalni organ) z namenom preprečevanja nesreče ali incidenta in ki vključuje zbiranje in analizo informacij, oblikovanje sklepnih ugotovitev, vključno z določitvijo vzroka oziroma prispevajočih dejavnikov, in ko je primerno, izdelavo varnostnih priporočil;

54.

»prelet« (angl. overflight) je prometna pravica, ki jo država prizna drugi državi za prelet njenega ozemlja (to je ozemlja prve države) brez pristanka;

55.

»prilagodljiva uporaba zračnega prostora« pomeni koncept upravljanja zračnega prostora, ki se uporablja na območju Evropske konference civilnega letalstva (ECAC), kakor je opredeljen v Priročniku za upravljanje zračnega prostora za uporabo koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora (angl. »Airspace Management Handbook for the Application of the Concept of the Flexible Use of Airspace«), ki ga je izdal EUROCONTROL;

56.

»pristanek v nekomercialne namene« (angl. landing for non-commercial purposes) je pristanek za kateri koli drug namen, kot so izkrcavanje in vkrcanje potnikov ter iztovarjanje ali nalaganje tovora oziroma pošte. Primeroma gre za tehnični pristanek za dolivanje goriva ali za potrebe odprave nepričakovanih nujnih popravil na zrakoplovu ali zaradi nepredvidenih nujnih postopkov, ki jih je treba izvesti na zrakoplovu ali na tleh;

57.

»privilegiji« so upravičenja oziroma ugodnosti, ki izhajajo iz licence in jih lahko uveljavlja imetnik;

58.

»proga« je v rednem zračnem prevozu serija letov med dvema ali več kraji, ki se opravljajo po redu letenja;

59.

»prometna pravica« (angl. traffic right) v zračnem prevozu je svoboščina (angl. freedom of the air), ki jo Republika Slovenija prizna drugi državi, da lahko tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji preletijo ozemlje Republike Slovenije, pristanejo na njem ali odletijo z njega;

60.

»rating« je vpis v licenci, ki določa posebne pogoje, privilegije ali omejitve, ki zadevajo določeno licenco;

61.

»red letenja« je čas, določen letalskim prevoznikom, operatorjem, tujim letalskim prevoznikom ali tujim operatorjem za opravljanje rednega zračnega prevoza;

62.

»redni zračni prevoz« (angl. scheduled air service) je javni zračni prevoz, ki ima naslednje značilnosti:

a)

na vsakem letu so širši javnosti na voljo sedeži oziroma zmogljivosti za prevoz tovora oziroma pošte, za individualni nakup (neposredno od letalskega prevoznika ali njegovih pooblaščenih zastopnikov);

b)

se opravlja tako, da zagotavlja prevoz med dvema istima letališčema ali med več istimi letališči bodisi v skladu z objavljenim voznim redom ali s toliko rednimi ali pogostimi leti, da so prepoznavni kot sistematična serija letov;

63.

»referenčna koda« je oznaka aerodroma, določena v odvisnosti od dolžine vzletno-pristajalne steze in od razpona kril zrakoplova;

64.

»referenčna točka aerodroma« je določen geografski položaj aerodroma, ki je blizu začetnega ali načrtovanega geometrijskega središča aerodroma, in navadno ostaja tam, kjer je bila izvirno določena;

65.

»resni incident« je incident, katerega okoliščine kažejo, da se je skoraj zgodila nesreča, in je povezan z delovanjem zrakoplova, ki se v primeru zrakoplova s posadko zgodi v času od vkrcanja katere koli osebe v zrakoplov, ki namerava leteti, do izkrcanja vseh teh oseb ali ki se v primeru zrakoplova brez posadke zgodi v času od trenutka, ko je zrakoplov pripravljen za vožnjo z namenom leteti, do trenutka, ko se ob koncu leta ustavi in je njegov primarni pogonski sistem izključen;

66.

»rezervacija zračnega prostora« je določen obseg zračnega prostora, ki je začasno rezerviran za izključno ali posebno uporabo po kategorijah uporabnikov;

67.

»samooskrba« pomeni stanje, v katerem uporabnik letališča, ki pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za prevoz potnikov, tovora oziroma pošte po zraku od ali do zadevnega letališča, neposredno zase izvaja eno ali več vrst storitev zemeljske oskrbe in ne sklene pogodbe o opravljanju teh storitev s tretjo osebo;

68.

»slovenski vojaški zrakoplov« je zrakoplov, vpisan v register ali evidence vojaških zrakoplovov ministrstva, pristojnega za obrambo;

69.

»služba zračnega prometa« je splošni izraz, ki ima več pomenov: služba informacij za letenje (angl. flight information service), alarmna služba (angl. alerting service), svetovalna služba zračnega prometa (angl. air traffic advisory service), služba kontrole zračnega prometa (angl. air traffic control service);

70.

»specializirana operacija« pomeni vsako operacijo, razen komercialnega zračnega prevoza, pri kateri se zrakoplov uporablja za dejavnosti, kot so kmetijstvo, gradbeništvo, fotografiranje, raziskave, opazovanje in patruljiranje, oglaševanje v zraku in drugo;

71.

»splošni zračni promet« (angl. General Air Traffic) pomeni premike civilnih in državnih zrakoplovov, ki se izvajajo v skladu s postopki ICAO;

72.

»stalna plovnost« pomeni procese, ki zagotavljajo, da zrakoplov kadar koli med svojo obratovalno življenjsko dobo izpolnjuje zahteve plovnosti in je v stanju za varno obratovanje;

73.

»stalni nadzor« je inšpekcijski nadzor, s katerimi se preverja izpolnjevanje pogojev, pod katerimi je bil certifikat izdan, kadar koli v obdobju veljavnosti certifikata, in vključuje sprejetje zaščitnih ukrepov;

74.

»struktura zračnega prostora« je določen obseg zračnega prostora, namenjen zagotavljanju varnega in optimalnega delovanja zrakoplova;

75.

»taksi let« (angl. taxi flight) je posebni zračni prevoz na zahtevo, ki je podana v zelo kratkem času pred načrtovanim letom, za prevoz potnikov, tovora oziroma pošte, ali v kombinaciji, za plačilo;

76.

»tretja država« pomeni državo, ki ni država članica Evropske unije, Švicarske konfederacije ali EGP;

77.

»tuji državni zrakoplov« je vsak zrakoplov, ki se uporablja za vojaške, policijske, carinske in druge podobne dejavnosti ali storitve, kadar se v javnem interesu izvajajo s strani ali v imenu tujega organa z javnimi pooblastili, in nima slovenske državne pripadnosti. Za storitev drugih državnih organov tuje države se šteje storitev prevoza vladajočega monarha in članov njegove ožje družine, voditelja države, voditelja vlade, vladnih ministrov in generalov, kadar so na uradnem obisku;

78.

»tuji letalski prevoznik« je letalski prevoznik z operativno licenco ali drugo enakovredno listino, ki jo je izdal pristojni organ tretje države;

79.

»tuji operator« (angl. foreign operator) je tuja pravna ali tuja fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v tretji državi, ki upravlja ali namerava upravljati enega ali več zrakoplovov;

80.

»tuji vojaški zrakoplov« je vojaški zrakoplov, ki ni v upravljanju ministrstva, pristojnega za obrambo;

81.

»tuji zrakoplov« je civilni zrakoplov, ki nima slovenske državne pripadnosti;

82.

»uporabnik oziroma uporabnica letališča« (v nadaljnjem besedilu: uporabnik letališča) pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za prevoz potnikov, tovora oziroma pošte po zraku od ali do zadevnega letališča;

83.

»uporabnik oziroma uporabnica zrakoplova« (v nadaljnjem besedilu: uporabnik zrakoplova) je fizična ali pravna oseba, ki ni lastnik zrakoplova, temveč ga uporablja na podlagi zakupne pogodbe ali na kakšni drugi pravni podlagi;

84.

»usposobljeni subjekt« je subjekt, kot je opredeljen v predpisih Evropske unije, ki se nanašajo na skupne predpise na področju civilnega letalstva, in ustanovitvi EASA, in usposobljeni subjekt, kot je opredeljen v predpisih, ki urejajo enotno evropsko nebo;

85.

»vodja zrakoplova« pomeni pilota, ki je določen za vodjo zrakoplova in je odgovoren za varno izvajanje leta. Za namen komercialnega zračnega prevoza se vodja zrakoplova imenuje »poveljnik«;

86.

»vojaška licenca ali izkaz« je listina, ki jo izda vojaški letalski organ, s katero se potrdi, da vojaško letalsko osebje in drugo strokovno osebje vojaškega letalstva izpolnjuje pogoje za opravljanje določenih del;

87.

»vojaški heliport« je določena kopenska ali vodna površina, ki je namenjena za varno vzletanje in pristajanje vojaških helikopterjev in je na območju posebnega pomena za obrambo;

88.

»vojaški letalski nadzornik I oziroma vojaška letalska nadzornica I« (v nadaljnjem besedilu: vojaški letalski nadzornik I) je pooblaščena uradna oseba vojaškega letalskega organa, ki izpolnjuje pogoje za odločanje v strokovnih zadevah, zadevah stalnega nadzora in nadzora nad izvajanjem predpisov in drugih aktov ter standardov, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo;

89.

»vojaški letalski nadzornik II oziroma vojaška letalska nadzornica II« (v nadaljnjem besedilu: vojaški letalski nadzornik II) je pooblaščena uradna oseba vojaškega letalskega organa, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje posameznih dejanj v strokovnih zadevah, zadevah stalnega nadzora in nadzora nad izvajanjem predpisov in drugih aktov ter standardov, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo, nima pa pooblastil za odločanje v teh zadevah;

90.

»vojaški sistem brezpilotnega zrakoplova« je vojaški sistem za izvajanje letov vojaških zrakoplovov brez pilota, ki je daljinsko krmiljen ali programiran in avtonomen. Sestavljen je iz vojaškega brezpilotnega zrakoplova in drugih komponent za upravljanje ali programiranje, nujnih za upravljanje vojaškega sistema brezpilotnega zrakoplova s strani ene ali več oseb;

91.

»vojaški zrakoplov« je zrakoplov, ki se uporablja v vojaške namene;

92.

»vojaško letališče« je določena kopenska ali vodna površina, vključno z objekti, napravami in opremo na tej površini, ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzletanje in gibanje določenih vrst in kategorij vojaških zrakoplovov in je na območju posebnega pomena za obrambo;

93.

»vojaško vzletišče« je določena kopenska ali vodna površina, ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzletanje in gibanje določenih vrst in kategorij vojaških zrakoplovov in je na območju posebnega pomena za obrambo;

94.

»vplivno območje aerodroma« sta območji nadzorovane in omejene rabe;

95.

»zasebni let« (angl. private flight) je let zrakoplova, ki ga tuji operator v načrtu leta označi kot zasebni nekomercialni let;

96.

»zemeljska oskrba« so storitve, ki se opravljajo za uporabnike letališča na letališčih, kot jih opisuje Priloga 1 Direktive Sveta 96/67/ES;

97.

»zračni prevoz« je prevoz potnikov, tovora oziroma pošte za plačilo ali najem;

98.

»zračni promet« pomeni vse zrakoplove med letom ali premikanjem po manevrski površini aerodroma;

99.

»zrakoplov« je katera koli naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcij zraka, razen reakcij zraka na zemeljsko površino;

100.

»zunanje meje« so zunanje meje v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah.

6. člen

(suverenost)

(1)

Republika Slovenija ima popolno in izključno suverenost v zračnem prostoru nad svojim ozemljem.

(2)

Zračni prostor obsega zračni prostor nad kopnim, notranjimi morskimi vodami in teritorialnim morjem Republike Slovenije, ki so pod suverenostjo Republike Slovenije. Zračni prostor sega do višine, do katere je še mogoče opravljati aktivnosti v letalstvu.

7. člen

(kršitev suverenosti zračnega prostora)

(1)

Kršitev suverenosti zračnega prostora je vstop tujega zrakoplova ali tujega državnega zrakoplova v zračni prostor ali izstop tujega zrakoplova ali tujega državnega zrakoplova iz zračnega prostora, v zvezi s katerim ni bilo izdano dovoljenje iz 89., 91. in 285. člena tega zakona. Kršitev suverenosti zračnega prostora je tudi, če zrakoplov, v zvezi s katerim je bilo izdano dovoljenje iz 89., 91. in 285. člena tega zakona, vstopi v zračni prostor ali izstopi iz njega v nasprotju z dovoljenjem kontrole zračnega prometa.

(2)

Pred vstopom tujega zrakoplova ali tujega državnega zrakoplova v zračni prostor enota Slovenske vojske, ki izvaja nadzor in varovanje zračnega prostora, preveri, ali je bilo izdano dovoljenje iz 89., 91. in 285. člena tega zakona. Če enota Slovenske vojske, ki izvaja nadzor in varovanje zračnega prostora, ugotovi, da za let tujega zrakoplova ali tujega državnega zrakoplova ni izdanega dovoljenja ali da zrakoplov leti v nasprotju z izdanim dovoljenjem, o tem obvesti organ, ki je izdal dovoljenje. Kontroli zračnega prometa lahko naloži, naj vodji zrakoplova tujega zrakoplova ali tujega državnega zrakoplova zavrne vstop v zračni prostor.

(3)

Kontrola zračnega prometa enoti Slovenske vojske, ki izvaja nadzor in varovanje zračnega prostora, pošlje vse razpoložljive podatke, ki so potrebni za vojaško identifikacijo vseh sledi v zračnem prostoru Republike Slovenije.

(4)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določi postopke za ukrepanje ob kršitvah suverenosti zračnega prostora iz tega člena in kršitvah zračnega prostora iz 8. člena tega zakona, prestrezanje zrakoplova, izvedbo pristanka in prisilnega pristanka zrakoplova ter način določitve letališča za izvedbo prisilnega pristanka, pri čemer upošteva načelo zagotavljanja varnosti zračnega prometa, mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in pravno zavezujoče mednarodne akte, sklenjene za izvajanje mednarodnih pogodb, in obrambne interese Republike Slovenije.

8. člen

(kršitev zračnega prostora)

(1)

Zrakoplovi, tuji zrakoplovi, državni zrakoplovi in tuji državni zrakoplovi letijo v zračnem prostoru v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega ali vojaškega letalstva.

(2)

Letenje v nasprotju s prejšnjim odstavkom je kršitev zračnega prostora.

(3)

Če izvajalec služb zračnega prometa ne more identificirati zrakoplova iz prvega odstavka tega člena oziroma vzpostaviti zveze z njim ali če se ta ne odzove na pozive in ne sledi navodilom izvajalca službe zračnega prometa, o tem takoj obvesti pristojno enoto Slovenske vojske, ki izvaja naloge nadzora in varovanja zračnega prostora.

9. člen

(sodelovanje v mednarodnih organizacijah)

Republika Slovenija sodeluje v mednarodnih organizacijah letalstva in lahko pooblasti za opravljanje določene dejavnosti drugo državo ali mednarodno organizacijo oziroma sprejme pooblastilo za opravljanje določene dejavnosti od druge države ali mednarodne organizacije.

10. člen

(urejanje civilnega letalstva)

(1)

Civilno letalstvo urejata ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in agencija.

(2)

Ministrstvo ureja in nadzoruje civilno letalstvo v skladu s pristojnostmi iz 189. člena tega zakona.

(3)

Agencija je letalski upravni, nadzorni, regulativni in strokovni organ v skladu s pristojnostmi iz 190. člena tega zakona.

(4)

Civilno letalstvo se ureja v skladu s pogoji in na način, ki jih določajo mednarodne pogodbe, predpisi Evropske unije, ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi in pravni akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(5)

Aktivnosti v civilnem letalstvu, ki se izvajajo na ozemlju in v zračnem prostoru, se izvajajo na podlagi Čikaške konvencije, z vsemi prilogami in drugimi mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

11. člen

(urejanje vojaškega letalstva)

(1)

Ministrstvo, pristojno za obrambo, ureja in nadzoruje vojaško letalstvo v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in pravno zavezujočimi mednarodnimi akti, sklenjenimi za izvajanje mednarodnih pogodb, in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti ter standardi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za vojaško letalstvo.

(2)

Vlada določi način sodelovanja med ministrstvom, pristojnim za obrambo, ministrstvom in izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa ter drugimi organi in organizacijami, na delovno področje katerih se posamezni vojaški standard nanaša, pri sprejemanju in izvajanju slovenskih vojaških standardov, ki se nanašajo na vojaško letalstvo. Ob tem določi način seznanjanja s temi vojaškimi standardi.

(3)

Vojaški letalski organ je letalski nadzorni, regulativni in strokovni organ s pristojnostmi iz 253. člena tega zakona na področju vojaškega letalstva.

(4)

Ministrstvo in ministrstvo, pristojno za obrambo, agencija in vojaški letalski organ lahko sklepajo dogovore o vprašanjih skupnega pomena.

12. člen

(urejanje policijskega letalstva)

(1)

Ministrstvo, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in agencija urejajo in nadzorujejo policijsko letalstvo v skladu s tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji za policijsko letalstvo.

(2)

Ministrstvo, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in agencija ter drugi pristojni nadzorni organi sklepajo dogovore o vprašanjih skupnega pomena.

13. člen

(urejanje drugih državnih aktivnosti)

(1)

Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za izvajanje nalog, kot so določene z zakonom, ki ureja organizacijo državne uprave, določi izvajanje državnih aktivnosti v letalstvu z zrakoplovi, kadar se zaradi svojih specifik ne morejo izvajati v skladu s tem zakonom, predpisi Evropske unije ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ter izvajalca teh državnih aktivnosti.

(2)

Vlada določi zahteve glede zrakoplovov, osebja, organizacije izvajalca, izvajanja letalskih operacij, pravil letenja, preiskave v zvezi z varnostjo, upravnih in nadzornih nalog ter postopkov in ukrepov v zvezi s tem, načina sodelovanja z drugimi pristojnimi organi po tem zakonu in druge posebnosti, da se zagotovi varnost zračnega prometa, ob upoštevanju predpisov Evropske unije in tega zakona ter drugih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek in ne glede na vrsto državne aktivnosti je za aktivnosti, ki se izvajajo s slovenskimi vojaškimi zrakoplovi določena pristojnost vojaškega letalskega organa glede strokovnih in regulativnih nalog ter letalskega nadzora in pristojnost preiskovalnega organa ministrstva, pristojnega za obrambo, glede preiskave letalskih nesreč in resnih incidentov vojaških zrakoplovov, kot so določene v tretjem delu tega zakona.

14. člen

(pravila letenja)

(1)

V zračnem prostoru se leti po pravilih letenja v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom.

(2)

Vlada določi pravila letenja za splošni zračni promet, ki niso urejena s predpisi Evropske unije, pri čemer upošteva mednarodne standarde in priporočene prakse ter navodila ICAO, načelo zagotavljanja varnosti in načelo nemotenosti zračnega prometa.

15. člen

(leti z nadzvočno hitrostjo)

(1)

Leti z nadzvočno hitrostjo niso dovoljeni, razen letov vojaških zrakoplovov pri izvajanju nadzora in varovanja zračnega prostora.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek vlada odloči o izjemi glede letov z nadzvočno hitrostjo vojaških zrakoplovov in tujih vojaških zrakoplovov na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo, in pri tem upošteva mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in pravno zavezujoče mednarodne akte, sklenjene za izvajanje mednarodnih pogodb, in obrambne potrebe Republike Slovenije.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena vlada odloči o izjemi glede letov z nadzvočno hitrostjo zrakoplovov in tujih zrakoplovov na predlog ministrstva in pri tem upošteva mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in pravno zavezujoče mednarodne akte, sklenjene za izvajanje mednarodnih pogodb, in javni interes iz 3. člena tega zakona.

16. člen

(programski dokumenti civilnega letalstva)

(1)

Usmeritve za razvoj civilnega letalstva, ob upoštevanju celostnega prometnega načrtovanja, se določijo z nacionalnim programom razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije, ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije. Upravljavci javnih letališč, na katerih se opravlja mednarodni zračni promet, in izvajalec storitev ATM/ANS predlagajo izhodišča glede izvajanja storitev.

(2)

Minister ali ministrica, pristojna za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), na predlog agencije izda izvedbene načrte za doseganje skladnosti z zahtevami Evropske unije in mednarodnih standardov ICAO, ob upoštevanju javnega interesa iz 3. člena tega zakona kot tudi razvojnih potreb upravljavcev javnih letališč, uporabnikov letališč in izvajalcev storitev ATM/ANS.

17. člen

(državni varnostni program in sistem upravljanja varnosti v civilnem letalstvu)

(1)

Vlada na predlog ministra sprejme državni varnostni program z namenom doseganja sprejemljive ravni varnostne uspešnosti v skladu z mednarodnimi standardi, priporočenimi praksami in navodili ICAO in predpisi Evropske unije.

(2)

Odobrene organizacije za usposabljanje, operatorji, upravljavci javnih letališč, izvajalec službe zračnega prometa, organizacije za vodenje stalne plovnosti, vzdrževalne organizacije in projektivne organizacije vzpostavijo sistem upravljanja varnosti, ki je usklajen z državnim varnostnim programom in ki ga potrdi agencija. Sestavni del sistema upravljanja varnosti v civilnem letalstvu je priročnik, katerega glavni elementi so operativni postopki in postopki za njihovo izvajanje, spremljanje in nadzor vseh delov letalske dejavnosti, prepoznavanje nevarnosti, ocene in tveganja, zbiranja podatkov o nesrečah, incidentih in dogodkih, način obveščanja in predlogi korektivnih ukrepov in odgovorne osebe za poročanje o dogodkih. Druge organizacije vzpostavijo sistem upravljanja varnosti v civilnem letalstvu, kadar to zahtevajo mednarodni standardi, priporočene prakse in navodila ICAO ali predpisi Evropske unije.

(3)

Vlada na predlog ministra ustanovi Svet Republike Slovenije za upravljanje varnosti v civilnem letalstvu. Svet Republike Slovenije za upravljanje varnosti v civilnem letalstvu je pristojen za:

-

strateško upravljanje varnosti v civilnem letalstvu v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi zahtevami in mednarodnimi standardi ICAO,

-

spremljanje in koordiniranje izvajanja državnega varnostnega programa,

-

predlaganje sprememb in dopolnitev državnega varnostnega programa z upoštevanjem ravni varnostne uspešnosti ter

-

dajanje predlogov in smernic za izvedbo državnega varnostnega programa.

(4)

Člani Sveta Republike Slovenije za upravljanje varnosti v civilnem letalstvu so:

1.

predstavniki ministrstva,

2.

predstavniki agencije,

3.

predstavnik preiskovalnega organa,

4.

predstavnik ministrstva, pristojnega za obrambo,

5.

predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,

6.

predstavnik organa, pristojnega za zaščito in reševanje, in

7.

predstavniki organizacij iz drugega odstavka tega člena.

18. člen

(uporaba mednarodnih standardov in priporočenih praks ICAO in ECAC ter razlike)

(1)

Vlada ali minister v skladu s svojimi pristojnostmi izdata predpise, s katerimi se prenašajo v pravni red mednarodni standardi in priporočene prakse ICAO in ECAC in drugi letalski varnostni standardi za civilno letalstvo, ob upoštevanju določb glede razlik iz tretjega odstavka tega člena.

(2)

Agencija na podlagi sedmega odstavka 240. člena tega zakona izda splošne akte, s katerimi se prenašajo v pravni red postopki k mednarodnim standardom in priporočenim praksam ICAO in drugi letalski varnostni standardi za civilno letalstvo, ob upoštevanju določb glede razlik iz tretjega odstavka tega člena.

(3)

Ministrstvo ugotovi razlike od mednarodnih standardov in priporočenih praks ICAO ter o tem obvesti ICAO.

19. člen

(uporaba certifikacijskih specifikacij in drugih podrobnih specifikacij, sprejemljivih načinov zagotavljanja skladnosti in smernic EASA za uporabo predpisov Evropske unije)

Minister določi uporabo certifikacijskih specifikacij in drugih podrobnih specifikacij, sprejemljivih načinov zagotavljanja skladnosti in smernic, ki jih izda EASA za uporabo predpisov Evropske unije.

20. člen

(odobritev izjem od tega zakona)

(1)

Ministrstvo ali agencija v skladu s svojimi pristojnostmi lahko odobrita izjeme od uporabe določb tega zakona ali na njegovi podlagi izdanega podzakonskega predpisa.

(2)

Izjeme se lahko odobrijo ob smiselni uporabi določb o prožnosti iz predpisov Evropske unije v primeru nujnih nepredvidenih okoliščin, nujnih operativnih razmer ali operativnih potreb v obsegu, ki je nujno potreben, pod pogoji, da ne vplivajo na varnost zračnega prometa, so časovno omejene, nediskriminatorne in sorazmerne glede na okoliščine, ko se nanje ni mogoče odzvati v skladu z veljavnimi zahtevami.

(3)

Če se postopek začne na predlog stranke, stranka k vlogi za odobritev izjeme priloži oceno tveganja, ki vključuje ukrepe za zmanjšanje tveganj, če so potrebni. Pri odobritvi izjeme se lahko zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prometa določijo pogoji ali ukrepi.

21. člen

(odobritev izjem od predpisov Evropske unije)

Agencija v skladu s predpisi Evropske unije v nujnih nepredvidenih okoliščinah, časovno omejenih operativnih razmerah ali operativnih potrebah odobri izjeme od izpolnjevanja zahtev predpisov Evropske unije in o tem obvesti ministrstvo.

22. člen

(izjeme za specifični zrakoplov in druge objekte, namenjene premikanju v zraku, ali specifično dejavnost)

(1)

Ministrstvo lahko za specifične zrakoplove odloči o izjemi od uporabe določb II., III., IV., V. ali VI. poglavja drugega dela tega zakona za zrakoplov, ki je specifičen po tehničnih lastnostih, ali o izvajanju specifične dejavnosti, ki ni zajeta v predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in načinu njene izvedbe. Odločitev o izjemi ne sme posegati v izvajanje javnega interesa zagotavljanja varnosti zračnega prometa in drugih javnih interesov.

(2)

Ministrstvo lahko odloči o izjemi od določb tega zakona tudi za objekte, namenjene premikanju v zraku, ki jih ni mogoče uvrstiti med zrakoplove, ali o izvajanju specifične dejavnosti z njimi.

23. člen

(prepoved neupravičenega snemanja in javne objave)

Neupravičeno snemanje in javna objava dvosmerne komunikacije prek glasovne povezave, ki se uporablja v zračnem prometu, komunikacije v ozadju in zapisov zvočnega okolja nista dovoljena.

24. člen

(stavka)

(1)

Operativno osebje izvajalca storitev ATM/ANS, osebje izvajalcev služb na aerodromu iz drugega odstavka 121. člena tega zakona ter osebje subjektov iz četrtega odstavka 121. člena tega zakona, ki morajo delovati na javnem letališču v skladu s tem zakonom, uresničuje pravico do stavke ob pogoju zagotavljanja varnosti zračnega prometa v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo stavko, ter kolektivno pogodbo.

(2)

Osebje iz prejšnjega odstavka mora tudi med stavko zagotoviti varen in nemoten potek:

-

letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter zrakoplovov v sili,

-

letov zrakoplovov, ki se izvajajo v humanitarne ali zdravstvene namene,

-

letov državnih zrakoplovov iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

25. člen

(statistično poročanje)

(1)

Ministrstvo izpolnjuje obveznosti poročanja statističnih podatkov o izvajanju dejavnosti v letalstvu, ki izvirajo iz mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2)

Izvajalci storitev ministrstvu pošljejo statistične podatke za izvajanje obveznosti iz prejšnjega odstavka.

(3)

Minister določi način poročanja statističnih podatkov iz prvega odstavka tega člena.

26. člen

(dogovor v skladu s 83.bis členom Čikaške konvencije)

(1)

Kadar se zrakoplov, vpisan v register zrakoplovov, uporablja v drugi državi pogodbenici Čikaške konvencije na podlagi pogodbe o najemu zrakoplova ali podobnega dogovora, ministrstvo za izvajanje 83.bis člena Čikaške konvencije sklene z drugo državo pogodbenico Čikaške konvencije dogovor o prenosu odgovornosti izvajanja nadzora za zrakoplove, vpisane v register zrakoplovov. Republika Slovenija na podlagi takega dogovora na to državo pogodbenico Čikaške konvencije prenese vse svoje upravne in nadzorne naloge, ki jih ima kot država registracije, ali le njihov del. Republika Slovenija se s tem razreši odgovornosti za prenesene naloge v zvezi s tem zrakoplovom.

(2)

Kadar je zrakoplov registriran v drugi državi pogodbenici Čikaške konvencije in se v Republiki Sloveniji uporablja v skladu s pogodbo o najemu zrakoplova ali podobnim dogovorom, ministrstvo za izvajanje 83.bis člena Čikaške konvencije sklene z drugo državo pogodbenico Čikaške konvencije dogovor o prevzemu odgovornosti izvajanja nadzora za zrakoplove, vpisane v register zrakoplovov take druge države pogodbenice Čikaške konvencije. Država registracije na podlagi takega dogovora na Republiko Slovenijo prenese vse svoje upravne in nadzorne naloge v zvezi z zrakoplovom ali le njihov del. Republika Slovenija s tem prevzame odgovornost za prenesene naloge v zvezi s tem zrakoplovom.

(3)

Spričevala o plovnosti, dovoljenje za radijsko postajo ter licence in spričevala, ki jih izda država, od katere je Republika Slovenija prevzela upravne in nadzorne naloge iz prejšnjega odstavka, se štejejo, kot da so izdana v skladu s tem zakonom.

(4)

Določbe tega člena ne posegajo v pravico agencije, da s pristojnimi organi držav članic Evropske unije sklepa tehnične dogovore o izvajanju posameznih upravnih in nadzornih nalog, povezanih z zrakoplovi, vpisanimi v register zrakoplovov, oziroma z zrakoplovi, vpisanimi v register druge države članice Evropske unije.

27. člen

(prenos odgovornosti glede nalog certificiranja, nadzora in izvrševanja)

(1)

Ne glede na 240. člen tega zakona se naloge certificiranja, nadzora in izvrševanja za katero koli ali vse fizične in pravne osebe, zrakoplove, opremo aerodroma za zagotavljanje varnosti, sisteme ATM/ANS in sestavne dele ATM/ANS, naprave za simulacijo letenja in aerodrome, za katere je pristojna Republika Slovenija v skladu s pravili Evropske unije, lahko prenesejo na EASA ali drugo državo članico Evropske unije v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom.

(2)

Ministrstvo sklene dogovor o prenosu nalog iz prejšnjega odstavka na EASA ali drugo državo članico Evropske unije, dogovor o prevzemu nalog iz prejšnjega odstavka pa sklene, če ima agencija potrebna sredstva in lahko učinkovito izvršuje odgovornost za zadevne naloge.

28. člen

(zavrnitev izvajanja služb zračnega prometa)

(1)

Izvajalec služb zračnega prometa lahko zavrne zagotavljanje storitev na zračnih poteh in terminalih operatorju, ki dolguje plačilo za opravljene storitve navigacijskih služb zračnega prometa, ki so mu bile v preteklosti zagotovljene, če skupni dolg znaša najmanj 5.000 eurov in je v zamudi s plačilom najmanj tri mesece.

(2)

Izvajalec služb zračnega prometa ne sme zavrniti zagotavljanja storitev, če bi taka zavrnitev lahko vplivala na varnost zračnega prometa, če se je posamezen let zrakoplova operatorja iz prejšnjega odstavka že začel ali če gre za državne zrakoplove in državne aktivnosti.

(3)

Izvajalec služb zračnega prometa znova zagotavlja storitev takoj, ko operator v celoti plača dolg, razen če je med izvajalcem službe zračnega prometa in operatorjem dogovorjeno drugače.

(4)

Izvajalec služb zračnega prometa o zavrnitvi zagotavljanja storitev iz prvega odstavka tega člena takoj obvesti ministrstvo, agencijo in upravljavca javnega letališča, na katerem se je izvedla zavrnitev zagotavljanja storitve, ter EUROCONTROL.

(5)

Minister podrobneje določi način zavrnitve zagotavljanja službe zračnega prometa.

29. člen

(preprečitev odhoda zrakoplova zaradi neplačila letaliških pristojbin)

(1)

Upravljavec javnega letališča lahko prepreči odhod zrakoplova operatorja, ki dolguje plačilo letaliških pristojbin iz 133. člena tega zakona, do plačila skupnega dolga ali do pologa varščine za ta dolg.

(2)

Upravljavec javnega letališča ne sme preprečiti odhoda zrakoplova, če:

-

taka preprečitev ogroža varnost oseb na krovu zrakoplova ali bi lahko vplivala na varnost zračnega prometa,

-

gre za nujni let zrakoplova v medicinske in humanitarne namene ali

-

gre za državne zrakoplove ali izvajanje državnih aktivnosti.

(3)

Razen če je med upravljavcem javnega letališča in operatorjem dogovorjeno drugače, upravljavec javnega letališča zagotovi odhod zrakoplova takoj, ko operator v celoti plača dolg.

(4)

Upravljavec javnega letališča o preprečitvi odhoda zrakoplova takoj obvesti ministrstvo, agencijo in izvajalca služb zračnega prometa.

(5)

Upravljavec javnega letališča lahko zrakoplov iz prvega odstavka tega člena, ki je parkiran na letališču več kot tri mesece, umakne s postajališča za zrakoplove. Upravljavec javnega letališča v tem primeru ne odgovarja za škodo, ki nastane na zrakoplovu ali premoženju na krovu zrakoplova.

(6)

Minister podrobneje določi način preprečitve odhoda zrakoplova zaradi neplačila letaliških pristojbin.

30. člen

(objava letalskih informacij in letalskih kart)

(1)

Izvajalec letalskih informacijskih služb objavlja letalske informacije in letalske karte, potrebne za varen, reden in tekoč zračni promet, kar se zagotavlja z izdajanjem zbornika letalskih informacij, letalskih informativnih okrožnic, obvestil letalcem in letalskih kart v skladu s predpisom Evropske unije, ki ureja skupne zahteve za izvajalce storitev ATM/ANS, in tem zakonom.

(2)

Izvajalci storitev, organi javne uprave in drugi originatorji podatkov, ki so potrebni za objavo letalskih informacij in letalskih kart, redno zagotavljajo podatke za objavo letalskih informacij in letalskih kart iz prejšnjega odstavka.

(3)

Letalske informacije iz prvega odstavka tega člena, ki jih objavlja izvajalec letalskih informacijskih služb, se objavljajo v slovenskem in angleškem jeziku.

(4)

Izvajalec letalskih informacijskih služb objavlja letalske informacije in letalske karte, ki niso urejene s predpisi Evropske unije.

(5)

Minister določi objavo letalskih informacij in letalskih kart, ki niso urejene s predpisi Evropske unije.

DRUGI DEL UREJANJE CIVILNEGA LETALSTVA

I. REGISTRACIJA ZRAKOPLOVOV

1. Registracija zrakoplovov

31. člen

(splošna določba)

V zračnem prostoru sme leteti zrakoplov, ki je registriran v registru zrakoplovov, razen če registracija zrakoplova v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ni obvezna.

32. člen

(registracija)

(1)

Zrakoplov, ki je registriran v registru zrakoplovov, ima slovensko državno pripadnost.

(2)

V registru zrakoplovov so registrirani zrakoplovi, ki imajo spričevalo o plovnosti ali dovoljenje za letenje v skladu s predpisi Evropski unije in tem zakonom, ter sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki se certificirajo v skladu s predpisi Evropske unije, tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

33. člen

(oznaka državne pripadnosti in registrska oznaka)

(1)

Zrakoplov, ki je registriran v registru zrakoplovov, mora imeti oznako državne pripadnosti Republiki Sloveniji »S5« in registrsko oznako.

(2)

Zrakoplovi, ki niso registrirani v registru zrakoplovov, ne smejo imeti oznake državne pripadnosti Republiki Sloveniji in registrske oznake iz prejšnjega odstavka.

(3)

Druge oznake in napisi na zrakoplovu ne smejo vplivati na vidnost oznake državne pripadnosti Republiki Sloveniji in registrske oznake.

(4)

Zrakoplov z registracijo pridobi registrsko oznako, ki jo je mogoče rezervirati z vložitvijo predloga za registracijo. Agencija izda potrdilo o rezervaciji registrske oznake zaradi nakupa oziroma najema, sklenitve zavarovanja, barvanja registrske oznake in pridobitve dovoljenja za radijsko postajo za zrakoplov, ki se prvič vpisuje v register zrakoplovov.

(5)

Minister podrobneje določi oznako državne pripadnosti Republiki Sloveniji in registrsko oznako, način njunega določanja, druge oznake in napise na zrakoplovu, namestitve ter izjeme glede na vrsto in kategorijo zrakoplova.

34. člen

(pogoji za registracijo)

(1)

Zrakoplov se registrira v Republiki Sloveniji, če:

-

ni registriran v nobeni drugi državi in

-

je imetnik lastninske pravice na zrakoplovu državljan Republike Slovenije, države članice Evropske unije, države članice Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije, državi članici Evropskega gospodarskega prostora in Švicarski konfederaciji.

(2)

Registrira se tudi zrakoplov, katerega imetnik lastninske pravice ne izpolnjuje pogoja iz druge alineje prejšnjega odstavka, če je uporabnik zrakoplova, ki ima sklenjeno pogodbo o zakupu za več kot šest mesecev, državljan Republike Slovenije, države članice Evropske unije, države članice Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije, državi članici Evropskega gospodarskega prostora in Švicarski konfederaciji.

(3)

Registriran zrakoplov mora pridobiti spričevalo o plovnosti ali dovoljenje za letenje oziroma drugo ustrezno listino agencije iz II. poglavja tega dela zakona (v nadaljnjem besedilu: plovnostna listina) v šestih mesecih od vpisa v register zrakoplovov.

2. Register zrakoplovov

35. člen

(register zrakoplovov)

(1)

Register zrakoplovov vodi agencija.

(2)

V register se vpisujejo podatki o:

-

zrakoplovih,

-

imetnikih stvarnih ali obligacijskih pravic na zrakoplovih, za katere zakon določa, da se vpišejo v register zrakoplovov,

-

spremembah identifikacijskih podatkov o imetnikih vpisanih pravic ter

-

stvarnih in obligacijskih pravicah ter pravnih dejstvih, za katere zakon določa, da se vpišejo v register zrakoplovov.

(3)

Podatki iz prejšnjega odstavka so zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa javni, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(4)

Agencija opravlja vpise podatkov iz prvega odstavka tega člena v register zrakoplovov in vodi zbirko listin, na podlagi katerih je bil opravljen vpis, za vsak zrakoplov posebej.

(5)

Zbirka listin iz prejšnjega odstavka ni javna.

36. člen

(vodenje registra zrakoplovov)

(1)

Register zrakoplovov se vodi v elektronski obliki.

(2)

Minister podrobneje določi način izvedbe vpisov pravic in pravnih dejstev v zvezi z zrakoplovi v register zrakoplovov.

37. člen

(podatki)

(1)

Register zrakoplovov obsega naslednje identifikacijske podatke o imetniku stvarnih ali obligacijskih pravic na zrakoplovu, ki je fizična oseba:

-

osebno ime,

-

stalno prebivališče, začasno prebivališče, naslov za vročanje, elektronski naslov za vročanje, stalni naslov v tujini in začasni naslov v tujini, enotno matično številko (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) oziroma matično številko lastnika ali uporabnika, ki ni rezident Republike Slovenije, in

-

državljanstvo.

(2)

Register zrakoplovov obsega naslednje identifikacijske podatke o imetniku stvarnih ali obligacijskih pravic na zrakoplovu, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:

-

firmo,

-

podatek o datumu vpisa v Poslovni register Slovenije,

-

poslovni naslov in

-

matično številko.

(3)

EMŠO oziroma matična številka imetnika pravic na zrakoplovu, ki ni rezident Republike Slovenije, stalno prebivališče, začasno prebivališče, naslov za vročanje, elektronski naslov za vročaje, stalni naslov v tujini in začasni naslov v tujini ter državljanstvo niso javni podatki.

(4)

Identifikacijski podatki iz tega člena, vpisani v register zrakoplovov, se zbirajo in uporabljajo za izvajanje nalog agencije iz tega zakona ter zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo za izvajanje zakonsko določenih nalog te podatke pravico obdelovati. Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, hranijo trajno.

(5)

V register zrakoplovov se vneseta EMŠO osebe iz prvega odstavka tega člena in matična številka pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika iz drugega odstavka tega člena, drugi identifikacijski podatki pa se samodejno na podlagi povezanosti registra zrakoplovov s centralnim registrom prebivalstva, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, s Poslovnim registrom Slovenije, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, prevzamejo iz teh registrov in so s tem vneseni v register zrakoplovov. Za namen pridobivanja drugih identifikacijskih podatkov iz centralnega registra prebivalstva se kot povezovalni znak uporablja EMŠO. Za pridobivanje identifikacijskih podatkov iz Poslovnega registra Slovenije se kot povezovalni znak uporablja matična številka pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(6)

Če se v registrih iz prejšnjega odstavka spremenijo identifikacijski podatki osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, se te spremembe samodejno, na podlagi povezanosti evidenc, prevzamejo tudi v register zrakoplovov.

(7)

Namen povezovanja iz petega in šestega odstavka tega člena je pridobivanje točnih in ažurnih podatkov ter zagotavljanje varnosti pravnega prometa.

(8)

Imetnik stvarne ali obligacijske pravice na zrakoplovu agenciji sporoči spremembo identifikacijskih podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena in zaradi zagotovitve resničnega dejanskega stanja vpisov spremembo, ki vpliva na vpisana pravna razmerja, v osmih dneh od nastale spremembe.

38. člen

(omejitev dostopa do osebnih podatkov)

(1)

Določbe tega zakona o javnosti podatkov iz drugega odstavka 35. člena tega zakona ne veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezen zrakoplov.

(2)

Nihče nima pravice dostopa do podatkov, ki so vpisani v register zrakoplovov, na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je določena oseba imetnik stvarnih ali obligacijskih pravic na katerem koli zrakoplovu.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek imajo pravico do vpogleda v podatke o tem, ali je določena oseba lastnik ali imetnik drugih pravic na katerem koli zrakoplovu, in izpisa teh podatkov naslednje osebe:

-

upniki, ki te podatke potrebujejo zaradi uveljavitve svojih terjatev do te osebe, če te terjatve dokažejo z listino, ki je izvršilni naslov in na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami ali dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej osebi, in druge osebe, ki izkažejo pravni interes,

-

državni organi, notarji, izvršitelji, stečajni upravitelji in detektivi za potrebe izvrševanja svojih pooblastil in dolžnosti ter

-

imetniki pravic glede pravic, ki so v njihovo korist vpisane v register.

(4)

O dostopu do podatkov za osebo iz prve alineje prejšnjega odstavka odloči agencija na podlagi obrazložene pisne zahteve. K zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten. Osebam iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se dostop do podatkov zagotavlja z neposrednim elektronskim dostopom.

(5)

Minister podrobneje določi način dostopa in zagotavljanja javnosti podatkov iz drugega odstavka 35. člena tega zakona.

3. Vpisi v register zrakoplovov

1. pododdelek: Splošne določbe

39. člen

(načelo vrstnega reda odločanja o vpisih in začetek učinkovanja vpisov)

(1)

O vpisih v register zrakoplovov glede posameznega zrakoplova agencija odloča po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je agencija prejela predlog za vpis posameznega zrakoplova oziroma ko je prejela listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

(2)

Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih posameznega zrakoplova, ni dovoljeno odločati o vpisih glede istega zrakoplova v postopku, začetem pozneje.

(3)

Vpisi pravic in pravnih dejstev, za katere zakon določa, da se vpišejo v register zrakoplovov, učinkujejo od trenutka, ko je agencija prejela predlog za vpis oziroma ko je prejela listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

40. člen

(načelo formalnosti postopka)

V postopku agencija odloča o pogojih za vpis v register zrakoplovov samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v registru zrakoplovov v trenutku začetka postopka.

41. člen

(načelo pravnega prednika)

(1)

Vpisi so dovoljeni v korist osebe, v katere korist učinkuje listina, ki je podlaga za vpis.

(2)

Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v registru zrakoplovov vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.

42. člen

(načelo zaupanja v register zrakoplovov in publicitetni učinek vpisov)

(1)

Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v registru zrakoplovov, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.

(2)

Kdor izpolni pogoje za vpis pravice ali pravnega dejstva v register zrakoplovov v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve.

(3)

Nihče se ne more sklicevati na to, da od dneva vpisa podatkov o pravici ali pravnem dejstvu, za katere zakon določa, da se vpišejo v register zrakoplovov, ni poznal tega podatka.

43. člen

(uporaba določb o postopku)

Vpis v register zrakoplovov se opravlja v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

2. pododdelek: Postopek registracije

44. člen

(začetek postopka)

(1)

Postopek registracije zrakoplova se začne z vložitvijo predloga za registracijo.

(2)

Po uradni dolžnosti agencija postopek začne samo, kadar tako določa zakon.

45. člen

(upravičeni predlagatelj)

Upravičeni predlagatelj postopka registracije je fizična ali pravna oseba iz druge alineje prvega odstavka ali drugega odstavka 34. člena tega zakona, ki vloži predlog za registracijo.

46. člen

(vsebina predloga za registracijo)

Predlog za registracijo mora vsebovati:

-

navedbo agencije;

-

podatke upravičenega predlagatelja iz prvega ali drugega odstavka 37. člena tega zakona in podatek o morebitnem zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu;

-

oznako zrakoplova: podatke o proizvajalcu, proizvajalčevo oznako zrakoplova, serijsko številko in registrsko oznako, če se predlaga sprememba na vpisanem zrakoplovu;

-

navedbo listin, ki so podlaga za registracijo; in

-

podatek o nevpisanosti v register zrakoplovov, če gre za nov zrakoplov, ali o izbrisu iz registra zrakoplovov prejšnje države.

47. člen

(nepopoln predlog)

(1)

Če je predlog nepopoln ali nerazumljiv, agencija od upravičenega predlagatelja zahteva, naj predlog dopolni v 30 dneh od prejema poziva.

(2)

Če upravičeni predlagatelj predlog v roku iz prejšnjega odstavka dopolni, se šteje, da je bil predlog vložen pri agenciji tisti dan, ko je bil prvič vložen.

(3)

Če upravičeni predlagatelj predloga v roku iz prvega odstavka tega člena ne dopolni, agencija predlog s sklepom zavrže. Zoper sklep o zavrženju predloga je dovoljena pritožba.

48. člen

(listine, ki so podlaga za registracijo)

(1)

Registracija je dovoljena na podlagi listine o pravnem poslu:

-

iz katere izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico na zrakoplovu ali na podlagi katere je pridobljena pravica do uporabe zrakoplova, za katero zakon določa, da se vpiše v register zrakoplovov, in

-

ki vsebuje izrecno izjavo osebe, katere pravica na zrakoplovu se prenaša ali spreminja, da dovoljuje registracijo, razen kadar gre za prvi vpis zrakoplova v registru zrakoplovov, ki ga vodi agencija.

(2)

Izjava iz druge alineje prejšnjega odstavka je lahko dana na posebni listini.

(3)

Podpis osebe, katere pravica se prenaša ali spreminja, mora biti overjen v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, oziroma predpisi, ki urejajo overitev listin v mednarodnem prometu.

(4)

Registracija novega zrakoplova je dovoljena na podlagi listine o nakupu, ki jo je izdal proizvajalec oziroma pooblaščeni zastopnik prodajalca.

(5)

Registracija je dovoljena tudi na podlagi listine, na podlagi katere se pridobi ali spremeni lastninska pravica ali obligacijska pravica do uporabe zrakoplova, za katero zakon določa, da se vpiše v register zrakoplovov, in ki jo v predpisani obliki izda sodišče ali upravni organ v okviru svoje pristojnosti oziroma ki ima obliko neposredno izvršljivega notarskega zapisa, oziroma na podlagi druge listine, ki ji zakon priznava lastnost izvršilnega naslova ali na podlagi katere se sme po posebnih predpisih opraviti vpis v javne knjige.

(6)

Listina iz prejšnjega odstavka, ki je izdana v tuji državi, mora biti overjena v skladu s predpisi, ki urejajo overitev listin v mednarodnem prometu, če s predpisi Evropske unije ali mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenije, ni določeno drugače.

49. člen

(registracija zrakoplova)

(1)

Agencija registrira zrakoplov:

-

če je upravičeni predlagatelj oseba iz druge alineje prvega odstavka ali oseba iz drugega odstavka 34. člena tega zakona;

-

če izhaja utemeljenost predloga za registracijo iz listine, na podlagi katere se zahteva registracija;

-

če zrakoplov ni registriran v nobeni drugi državi;

-

če je registracija dovoljena glede na stanje vpisov v registru zrakoplovov v trenutku začetka postopka, v katerem odloča o tem vpisu; in

-

če ima upravičeni predlagatelj v primeru uvoza carinsko deklaracijo.

(2)

Agencija po uradni dolžnosti registrira zrakoplov in vpiše lastninsko pravico na zrakoplovu na podlagi listin, za katere zakon določa, da na njihovi podlagi agencija odloča o registraciji po uradni dolžnosti.

50. člen

(izbris iz registra)

(1)

Agencija iz registra zrakoplovov izbriše zrakoplov na predlog lastnika zrakoplova oziroma uporabnika zrakoplova na podlagi izrecne izjave lastnika zrakoplova, da dovoljuje izbris iz registra, in pod pogojem vračila potrdila o vpisu in plovnostnih listin. Podpis lastnika mora biti overjen v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, oziroma predpisi, ki urejajo overitev listin v mednarodnem prometu.

(2)

Agencija po uradni dolžnosti izbriše zrakoplov:

-

ki v šestih mesecih od registracije ne pridobi plovnostne listine;

-

ki v zadnjih treh letih ni imel veljavnih plovnostih listin;

-

ki je uničen ali izgubljen in katerega iskanje je ustavljeno ali ki je bil zaradi drugih razlogov vzet iz uporabe, ali

-

pri katerem niso več izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je bila registracija dovoljena.

(3)

Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka se iz registra zrakoplovov ne izbrišejo zgodovinski zrakoplovi in zrakoplovi, ki so jih uporabljale vojaške sile, ter dvojniki teh zrakoplovov, če tako zahteva lastnik tega zrakoplova. Zgodovinski zrakoplovi so zrakoplovi, za katere je prvotni projekt nastal pred 1. januarjem 1955 in se je proizvodnja končala pred 1. januarjem 1975, ali zrakoplovi, ki imajo nedvomno zgodovinski pomen.

(4)

Šteje se, da je zrakoplov uničen ali izgubljen, če je izginil pred več kot tremi meseci in je njegovo iskanje in reševanje ustavljeno ali če je v poročilu o opravljeni preiskavi nesreče zrakoplova ugotovljeno, da je zrakoplov uničen.

(5)

Če se zrakoplov izbriše iz registra zrakoplovov, je treba pred izbrisom agenciji vrniti potrdilo o vpisu v register zrakoplovov in plovnostne listine. V primeru izbrisa po uradni dolžnosti je treba potrdilo o vpisu in plovnostne listine vrniti v osmih dneh od vročitve odločbe o izbrisu.

3. pododdelek: Dodatni vpisi pri registriranih zrakoplovih

51. člen

(vpis ali izbris hipoteke)

(1)

Postopek za vpis ali izbris hipoteke na registriranem zrakoplovu se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon.

(2)

Upravičeni predlagatelj postopka za:

-

vpis hipoteke je imetnik hipoteke, ki vloži predlog za vpis,

-

izbris hipoteke je hipotekarni dolžnik, ki vloži predlog za izbris.

(3)

Predlog za vpis ali izbris hipoteke obsega:

-

navedbo agencije;

-

podatke o upravičenem predlagatelju iz prejšnjega odstavka in podatek o morebitnem zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu;

-

oznako zrakoplova: podatke o proizvajalcu, proizvajalčevo oznako zrakoplova, serijsko številko in registrsko oznako; ter

-

navedbo listin, ki so podlaga za vpis ali izbris.

(4)

Podlaga za vpis hipoteke je listina o pravnem poslu, iz katere izhaja obveznost ustanoviti hipoteko in ki vsebuje izrecno izjavo lastnika zrakoplova kot hipotekarnega dolžnika, da dovoljuje vpis. Izjava je lahko dana tudi na posebni listini.

(5)

Podlaga za izbris hipoteke je listina o pravnem poslu, na podlagi katere preneha hipoteka na registriranem zrakoplovu in ki vsebuje izrecno izjavo imetnika hipoteke, da dovoljuje izbris. Izjava je lahko dana tudi na posebni listini.

(6)

Podpis osebe, katere pravica se obremenjuje ali preneha, mora biti overjen v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, oziroma predpisi, ki urejajo overitev listin v mednarodnem prometu.

(7)

Vpis ali izbris hipoteke je dovoljen tudi na podlagi listine iz petega odstavka 48. člena tega zakona, na podlagi katere se pridobi ali preneha hipoteka. Če je takšna listina izdana v tuji državi, mora biti overjena v skladu s predpisi, ki urejajo overitev listin v mednarodnem prometu, če s predpisi Evropske unije ali z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ni določeno drugače.

(8)

Agencija dovoli vpis ali izbris hipoteke:

-

če je upravičeni predlagatelj oseba iz drugega odstavka tega člena,

-

če utemeljenost predloga za vpis ali izbris izhaja iz listine, na podlagi katere se zahteva vpis ali izbris, in

-

če je vpis ali izbris dovoljen glede na stanje vpisov v registru zrakoplovov v trenutku začetka postopka, v katerem odloča o tem vpisu ali izbrisu.

(9)

Agencija po uradni dolžnosti vpiše ali izbriše hipoteko na zrakoplovu na podlagi listin, za katere zakon določa, da na njihovi podlagi agencija odloča o vpisu ali izbrisu hipoteke po uradni dolžnosti.

52. člen

(vpis pravnih dejstev)

Določbe 2. in 3. oddelka tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi v postopku vpisa pravnih dejstev pri registriranih zrakoplovih, za katera zakon določa, da se vpišejo v register zrakoplovov.

4. pododdelek: Odločitev agencije

53. člen

(odločba)

(1)

Če so pogoji za vpis ali izbris izpolnjeni, agencija z odločbo predlogu ugodi. Agencija izvede vpis ali izbris in izda potrdilo o vpisu v register zrakoplovov ali izbrisu iz njega po dokončnosti in izvršljivosti odločbe, s katero je ugodila predlogu.

(2)

Predlagatelj, ki je edina udeležena stranka v postopku, se lahko odpove pravici do pritožbe pred vročitvijo odločbe, s katero je agencija predlogu ugodila.

(3)

Če pogoji za vpis ali izbris niso izpolnjeni, agencija z odločbo predlog zavrne.

5. pododdelek: Izbrisna tožba

54. člen

(izbrisna tožba)

Če je vpis določene pravice neveljaven iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica, za katero zakon določa, da se vpiše v register zrakoplovov, je bila zaradi tega vpisa kršena, s tožbo zoper vpisanega imetnika pravice uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost tega vpisa in odloči, da se vzpostavi prejšnje stanje vpisov v registru zrakoplovov tako, da se:

1.

če se izpodbija vpis prenosa lastninske ali izvedene pravice v korist novega imetnika:

-

izbriše lastninska ali izvedena pravica, vpisana v korist pridobitelja,

-

znova vpiše lastninska ali izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika,

2.

če se izpodbija vpis pridobitve izvedene pravice, izbriše ta vpisana izvedena pravica,

3.

če se izpodbija vpis izbrisa izvedene pravice, znova vpiše ta izvedena pravica, in

4.

če je bila zaradi vpisa izpodbijanega vpisa izbrisana tudi druga vpisana pravica, znova vpiše ta pravica.

II. PLOVNOST

55. člen

(plovnostne zahteve)

(1)

Zrakoplov, ki se uporablja v Republiki Sloveniji, mora izpolnjevati plovnostne zahteve.

(2)

Zrakoplov velja za plovnega, če je projektiran, izdelan, opremljen in vzdrževan v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

56. člen

(projektiranje, izdelava in sprememba zrakoplova)

(1)

Projektiranje, izdelava in sprememba zrakoplova se izvajajo v skladu s pogoji za projektiranje, izdelavo in spremembo zrakoplova iz predpisov Evropske unije in tega zakona ter drugih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(2)

Pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje, EASA oziroma agencija ali pooblaščena organizacija izda listino o izpolnjevanju teh pogojev, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ali predpisi Evropske unije, ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi in pravni akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, ne določajo drugače.

(3)

Pravna ali fizična oseba, ki projektira, izdeluje in spreminja zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, mora izpolnjevati pogoje glede osebja, prostorov in dokumentacije ter druge predpisane pogoje.

(4)

Minister določi pogoje glede načina projektiranja, izdelave in spremembe zrakoplovov, pogoje za osebe, ki projektirajo ali izdelujejo zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, prostore in dokumentacijo v zvezi s tem.

57. člen

(certifikacija tipa)

(1)

Za zrakoplove, ki so urejeni s predpisi Evropske unije, se postopek certifikacije tipa izvede v skladu s predpisi Evropske unije.

(2)

Za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, postopek certifikacije tipa izvede agencija, če za to kategorijo zrakoplova obstajajo certifikacijske specifikacije, ki jih je izdala agencija.

(3)

Tuje listine, ki dokazujejo skladnost zrakoplova iz prejšnjega odstavka z zahtevami in standardi tuje države, se priznajo kot ustrezne, če se dokaže, da so te zahteve in standardi enakovredni zahtevam in standardom iz predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

58. člen

(plovnost)

(1)

Lastnik zrakoplova mora vzdrževati zrakoplov v stanju, ki v skladu z zahtevami začetne in stalne plovnosti iz predpisov Evropske unije, tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter drugih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, zagotavlja plovnost zrakoplovov.

(2)

Lastnik lahko odgovornost iz prejšnjega odstavka prenese na organizacijo za vodenje stalne plovnosti v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(3)

Agencija, usposobljeni subjekt ali pooblaščena organizacija izda listine o plovnosti iz 59. in 60. člena tega zakona za zrakoplove v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

59. člen

(spričevalo o plovnosti, potrdilo o pregledu plovnosti in dovoljenje za let za zrakoplove, ki so urejeni s predpisi Evropske unije)

(1)

Zrakoplovi, ki so urejeni s predpisi Evropske unije, morajo imeti spričevalo o plovnosti, ki ga izda agencija in s katerim se dokazuje skladnost s certifikatom tipa.

(2)

Pregled plovnosti se opravi v skladu s predpisi Evropske unije in se dokazuje s potrdilom o pregledu plovnosti.

(3)

Če zrakoplovu ni mogoče izdati spričevala o plovnosti iz prvega odstavka tega člena ali potrdila o pregledu plovnosti iz prejšnjega odstavka, agencija ali usposobljeni subjekt lahko izda dovoljenje za let, če je zrakoplov ob upoštevanju omejitev v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom varen za letenje (posamični testni let za nov zrakoplov, let v vzdrževalno organizacijo in podobno).

60. člen

(dovoljenje za letenje, pregled plovnosti in dovoljenje za izredni let za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije)

(1)

Zrakoplovi, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, morajo imeti dovoljenje za letenje, ki ga izda agencija ali pooblaščeni izvajalec in s katerim se dokazuje skladnost s certifikacijskimi specifikacijami, če je za posamezno vrsto zrakoplova tako predpisano, oziroma skladnost z zahtevami za posamezno vrsto zrakoplova.

(2)

Dovoljenje za letenje se izda, če zrakoplov izpolnjuje tehnične zahteve, zahteve glede dokumentacije zrakoplova in druge posebnosti.

(3)

Pregled plovnosti za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, se opravi v skladu s tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(4)

Če zrakoplovu ni mogoče izdati dovoljenja za letenje iz prvega odstavka tega člena ali če zrakoplov ne izpolnjuje zahtev o pregledu plovnosti iz prejšnjega odstavka, agencija ali pooblaščena organizacija lahko izda dovoljenje za izredni let, če je zrakoplov, ob upoštevanju omejitev v skladu s tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, varen za letenje, in sicer za namene, kot so:

1.

produkcijsko testiranje leta novih produkcijskih zrakoplovov,

2.

letenje zrakoplova, ki je v izdelavi, med proizvodnimi objekti,

3.

letenje zrakoplova za odobritev stranke,

4.

dostava ali izvoz zrakoplova,

5.

letenje zrakoplova za odobritev pristojnega organa,

6.

razstave in letalski mitingi ter

7.

letenje z zrakoplovom zaradi odpravljanja napak ali preverjanja delovanja enega ali več sistemov, delov ali naprav po vzdrževanju in podobne namene.

(5)

Dovoljenje za izredni let iz prejšnjega odstavka se izda tudi, če agencija na podlagi ustrezne ocene tveganja, ki jo pripravi uporabnik zrakoplova, oceni, da je let ob določenih omejitvah varen za letenje.

(6)

Minister določi podrobnejše zahteve za izdajo dovoljenja za letenje in vsebino pregleda plovnosti za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije.

61. člen

(zahteve za zrakoplove glede hrupa in emisij)

(1)

Zrakoplov ne sme presegati dovoljenega hrupa, kot je določen s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(2)

Agencija ali usposobljeni subjekt izda spričevalo o hrupu zrakoplova, vpisanega v register zrakoplovov, v skladu s predpisi Evropske unije, ki urejajo certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij, razen za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, za katere se skladnost glede omejitev hrupa ugotavlja v postopku certifikacije.

(3)

Zrakoplov izpolnjuje okoljevarstvene zahteve, če ne presega dovoljenih emisij v okolje, kot so določene s predpisi Evropske unije ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

(4)

Minister predpiše omejitve hrupa za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije.

62. člen

(vzdrževanje zrakoplovov)

(1)

Zrakoplovi se vzdržujejo v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(2)

Vzdrževanje zrakoplova izvajajo potrjena vzdrževalna organizacija, potrditveno osebje, pilot lastnik ali od njega pooblaščena oseba in katera koli druga oseba v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(3)

Pravni ali fizični osebi iz prejšnjega odstavka, ki predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev glede osebja in njegove usposobljenosti, prostorov in dokumentacije v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, agencija, usposobljeni subjekt ali pooblaščena organizacija izda ustrezno spričevalo, licenco, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo oziroma drugo ustrezno listino.

(4)

Minister podrobneje določi:

-

način vzdrževanja zrakoplovov, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije,

-

način pridobitve listine vzdrževalne organizacije glede osebja, prostorov in dokumentacije ter zahteve glede usposobljenosti osebja, pilota lastnika in drugih oseb, ki vzdržujejo zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije.

63. člen

(plovnostno-tehnične zahteve in tehnična dokumentacija za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije in so vpisani v register zrakoplovov)

(1)

Za zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije in so vpisani v register zrakoplovov, se uporabljajo plovnostno-tehnične zahteve in tehnična dokumentacija za tehnične spremembe in velika popravila, ki jih za posamezen tip zrakoplova izda ali odobri pristojni organ tretje države kot izvorne države projekta tipa.

(2)

Tehnično dokumentacijo za tehnične spremembe in velika popravila zrakoplovov iz prejšnjega odstavka, ki je ni odobril pristojni organ tretje države kot izvorne države projekta tipa, odobri agencija.

(3)

Za zrakoplove iz prvega odstavka tega člena se za tehnične spremembe iz prejšnjega odstavka in standardna popravila uporabljajo certifikacijske specifikacije EASA.

64. člen

(začasni odvzem, omejitev in preklic veljavnosti spričevala o plovnosti, odobritve, dovoljenja ali druge listine)

(1)

Agencija ali usposobljeni subjekt začasno odvzame, omeji ali prekliče veljavnost listin iz tega poglavja, če ugotovi, da se pri izvrševanju pravic iz teh listin kršijo predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji, pogoji ali omejitve, določeni s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

(2)

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve. Začasno odvzeto ali preklicano listino imetnik vrne agenciji ali usposobljenemu subjektu.

65. člen

(zahteve glede plovnosti za naprave za prosto letenje)

(1)

Ne glede na določbe tega poglavja, ki se nanašajo na zrakoplove, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, se ustreznost naprave za prosto letenje za uporabo izkazuje z izjavo o skladnosti z navedbo standarda, po katerem je izdelana, ali drugim dokumentom proizvajalca, v katerem so navedene omejitve in pogoji uporabe naprave za prosto letenje. Primernost naprave za prosto letenje se ugotovi s tehničnim pregledom.

(2)

Lastnik oziroma uporabnik naprave za prosto letenje uporablja in vzdržuje napravo za prosto letenje v skladu z navodili proizvajalca naprave za prosto letenje. Naprava za prosto letenje se uporablja samo za namen, ki ga je predvidel proizvajalec in ki je predviden v navodilih za uporabo.

(3)

Vlada določi podrobnejše pogoje za primernost naprav za prosto letenje, pogoje za uporabo in vzdrževanje naprav za prosto letenje, oznako, podrobnejše zahteve glede tehničnih pregledov in pooblastilo za izvajanje tehničnih pregledov.

III. OSEBJE V LETALSTVU

1. Licence, dovoljenja, ratingi, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine

66. člen

(osebje v letalstvu)

Osebje v letalstvu so:

1.

piloti in kabinsko osebje,

2.

osebe, ki opravljajo naloge vzdrževanja in plovnosti zrakoplova,

3.

osebe, ki opravljajo naloge kontrole zračnega prometa,

4.

osebe, ki opravljajo naloge načrtovanja letalskih operacij,

5.

padalci, piloti naprav za prosto letenje in piloti na daljavo,

6.

osebe, ki opravljajo naloge izvajanja letalskih meteoroloških opazovanj ali dajanja napovedi in opozoril,

7.

osebe, ki opravljajo naloge v zvezi z oskrbo zrakoplovov, potnikov in tovora na letališču,

8.

osebe, ki opravljajo operativne naloge pri izvajalcu storitev ATM/ANS, razen oseb iz 3. in 6. točke tega člena, in

9.

drugo osebje v letalstvu, ki opravlja dela, pomembna za varnost zračnega prometa.

67. člen

(pogoji za opravljanje nalog)

(1)

Osebje v letalstvu iz prejšnjega člena mora imeti veljavno licenco, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo, spričevalo oziroma drugo listino.

(2)

Osebje v letalstvu uveljavlja privilegije, ki izhajajo iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, ki jo je izdala agencija, usposobljeni subjekt, pooblaščena organizacija, izvajalec storitev ali druga država pogodbenica ICAO, če vzdržuje raven znanja in usposobljenosti ter predpisane zdravstvene, jezikovne in druge zahteve v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(3)

Način pridobitve, obnove in podaljšanja veljavnosti licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine se izvaja v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(4)

Tuji zrakoplov v Republiki Sloveniji upravlja oseba, ki ima tujo licenco ali drugo ustrezno listino, če se taka licenca ali listina v Republiki Sloveniji prizna ali sprejme v skladu s predpisi Evropske unije, tem zakonom ali mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo.

(5)

Priznavanje in sprejetje tuje licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine se izvede v skladu s pogoji iz predpisov Evropske unije, tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter drugih predpisi in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(6)

Osebje v letalstvu mora med opravljanjem nalog imeti pri sebi veljavno licenco, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo, spričevalo oziroma drugo listino, razen če ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter predpisi Evropske unije določajo drugače.

(7)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za drugo osebje v letalstvu, ki opravlja dela, pomembna za varnost zračnega prometa, za katero predpis, izdan na podlagi tega zakona, določa, da mora imeti dovoljenje ali potrdilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje del v zračnem prometu.

(8)

Minister določi način pridobitve licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, vzdrževanje ravni znanja in usposobljenosti ter izpolnjevanje zdravstvenih, jezikovnih in drugih pogojev, če s predpisi Evropske unije ni določeno drugače, za pilote naprav za prosto letenje pa vlada.

68. člen

(izpiti, izpraševalci, komisija in druga pooblaščena oseba)

(1)

Izpiti za posamezno vrsto licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine so pisni, ustni ali praktični.

(2)

Izpraševalce, komisijo ali drugo pooblaščeno osebo imenuje agencija, usposobljeni subjekt ali pooblaščena organizacija v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(3)

Izpraševalci, komisija ali druga pooblaščena oseba, pred katerimi kandidat opravlja izpit, morajo imeti enakovredno veljavno licenco, dovoljenje, rating, pooblastilo, potrdilo, spričevalo oziroma drugo listino, za pridobitev katere kandidat opravlja izpit.

(4)

Izpraševalci, komisija ali druga pooblaščena oseba morajo biti usposobljeni in morajo izpolnjevati vse pogoje, da lahko v vsakem trenutku praktičnega izpita prevzamejo nadaljnjo izvedbo leta kot vodja zrakoplova.

(5)

Razen če predpisi Evropske unije določajo drugače, izpraševalci, komisija ali druga pooblaščena oseba ne smejo biti osebe:

-

ki so bile v zadnjih treh letih pravnomočno obsojene zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,

-

zoper katere se vodi kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

-

ki so bile pravnomočno spoznane za odgovorne za prekršek s področja letalstva.

69. člen

(programi usposabljanja in priročniki o usposabljanju)

(1)

Agencija določi programe usposabljanja za posamezne vrste osebja v letalstvu za usposabljanja, ki niso urejena s predpisi Evropske unije.

(2)

Izvajalci usposabljanja iz 70. člena tega zakona izdelajo priročnike o usposabljanju glede na vrsto usposabljanja, ki morajo biti v skladu s programom usposabljanja, in jih predložijo v postopek odobritve agenciji najmanj 90 dni pred predvidenim začetkom usposabljanja, razen če predpisi Evropske unije določajo drugače.

70. člen

(izvajalci usposabljanja osebja v letalstvu)

Usposabljanje osebja v letalstvu opravljajo izvajalci usposabljanja, ki izpolnjujejo kadrovske, materialne in druge pogoje iz predpisov Evropske unije in tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter drugih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, in jim je agencija, usposobljeni subjekt ali pooblaščena organizacija izdala certifikat izvajalca usposabljanja ali so podali izjavo.

71. člen

(izvajalec usposabljanja osebja v letalstvu, ki izvaja privilegije na zrakoplovih, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, in izvajalec usposabljanja osebja v letalstvu, ki ni urejeno s predpisi Evropske unije)

(1)

Usposabljanje osebja v letalstvu, ki izvaja privilegije na zrakoplovih, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije, in usposabljanje osebja v letalstvu, ki ni urejeno s predpisi Evropske unije, izvaja izvajalec usposabljanja, ki mu je agencija ali pooblaščena organizacija izdala certifikat izvajalca usposabljanja ali je podal izjavo.

(2)

Za pridobitev in podaljšanje certifikata izvajalca usposabljanja ali v zvezi s podajo izjave iz prejšnjega odstavka mora izvajalec usposabljanja izpolnjevati naslednje pogoje:

1.

ima sedež v Republiki Sloveniji,

2.

je v lastništvu pravne osebe, s sedežem v Republiki Sloveniji, ali državljana Republike Slovenije,

3.

ima zadostno število strokovno usposobljenega osebja,

4.

vodi dokumentacijo o poteku usposabljanja, o uporabi zrakoplova, o pravici do usposabljanja na letališču, o pravici do uporabe drugih infrastrukturnih zmogljivosti, o uporabi prostorov za izvajanje teoretičnega usposabljanja in drugo dokumentacijo,

5.

ima izdelane priročnike o usposabljanju v skladu s programi usposabljanja iz 69. člena tega zakona,

6.

zagotavlja varnost usposabljanja z upoštevanjem nevarnosti in povezanih tveganj, ki izhajajo iz posamezne dejavnosti, in

7.

zagotavlja izpolnjevanje pogojev, kot so določeni v predpisu iz četrtega ali petega odstavka tega člena.

(3)

Certifikat izvajalca usposabljanja ali izjava vsebuje:

1.

firma in naslov izvajalca usposabljanja,

2.

vrste in obseg usposabljanja,

3.

obdobje veljavnosti,

4.

druge pogoje oziroma omejitve v skladu s tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva,

5.

datum izdaje in številko certifikata ter

6.

podpis uradne osebe in žig agencije.

(4)

Minister podrobneje določi pogoje in postopke za pridobitev in podaljšanje certifikata izvajalca usposabljanja in podajo izjave iz tega člena.

(5)

Ne glede na določbe tega člena usposabljanje pilotov naprav za prosto letenje lahko izvaja fizična oseba. Vlada podrobneje določi zahteve za izvajalca usposabljanja pilotov naprav za prosto letenje.

72. člen

(zdravniški pregledi)

(1)

Zdravniške preglede kandidatov za pridobitev, podaljšanje ali obnovo veljavnosti licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine osebja v letalstvu iz 1. in 3. točke 66. člena tega zakona opravlja zdravnik, ki mu je agencija izdala certifikat.

(2)

Agencija odloči o certifikatu zdravnika iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi Evropske unije.

(3)

Zdravnik iz prvega odstavka tega člena izda zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti kandidata v skladu s predpisi Evropske unije.

(4)

Zdravniške preglede kandidatov za pridobitev, podaljšanje ali obnovo veljavnosti licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine osebja v letalstvu iz 2., 4., 6., 7., 8. in 9. točke 66. člena tega zakona opravlja izvajalec zdravstvene dejavnosti s področja medicine dela, prometa in športa iz zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu.

(5)

Minister v soglasju z ministrom ali ministrico, pristojno za zdravje, podrobneje določi zdravstvene pogoje za pridobitev, podaljšanje ali obnovo certifikatov, obseg zdravniških pregledov in veljavnost zdravniškega spričevala za:

-

osebje v letalstvu iz 1. točke 66. člena tega zakona, če izvaja privilegije na zrakoplovih ali napravah za prosto letenje, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije,

-

osebje v letalstvu iz 2., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke 66. člena tega zakona.

(6)

Ne glede na prejšnji odstavek vlada določi zdravstvene pogoje za pilote naprav za prosto letenje.

73. člen

(preverjanje zdravstvene sposobnosti)

(1)

Zdravniški pregledi osebja v letalstvu iz 1. in 3. točke 66. člena tega zakona so prvi, ponovni, obnovitveni in specialni.

(2)

Prvi pregled se opravi pred pridobitvijo certifikata za osebje v letalstvu iz 1. in 3. točke 66. člena tega zakona, ponovni pred podaljšanjem zdravniškega spričevala in obnovitveni po poteku veljavnosti zdravniškega spričevala, razen če predpis Evropske unije določa drugače.

(3)

Specialni pregled se opravi:

-

po bolezni, poškodbi ali kirurškem posegu, ki utegne bistveno vplivati na zmožnost za opravljanje dela;

-

če uradna oseba agencije oceni, da oseba ni duševno ali telesno zmožna za pravilno opravljanje dela oziroma da je pod vplivom alkohola, drog ali zdravila, ki lahko vpliva na zmanjšanje njene telesne ali duševne sposobnosti;

-

v drugih primerih, določenih s predpisi Evropske unije, ki ureja osebje v letalstvu.

(4)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se specialni pregled iz druge alineje prejšnjega odstavka opravi tudi pri osebju v letalstvu iz 4. in 6. do 9. točke 66. člena tega zakona.

74. člen

(register osebja v letalstvu)

(1)

Agencija vodi register osebja v letalstvu.

(2)

Register osebja v letalstvu ni javna knjiga.

(3)

Register osebja v letalstvu vsebuje naslednje podatke:

1.

osebno ime,

2.

kraj rojstva,

3.

datum rojstva, če ni dodeljena EMŠO,

4.

EMŠO,

5.

državljanstvo,

6.

stalno prebivališče, začasno prebivališče, naslov za vročanje, elektronski naslov za vročanje, stalni naslov v tujini in začasni naslov v tujini,

7.

doseženo izobrazbo,

8.

podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev certifikata, skupaj s podatki o izdajatelju, datumu izdaje in drugimi podatki,

9.

poklic,

10.

podatke o zaposlitvi,

11.

podatke o razredu in veljavnosti zdravniškega spričevala,

12.

datum izdaje licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, njihovo veljavnost,

13.

podatke o začasnih odvzemih, omejitvah, preklicih in izrečenih ukrepih,

14.

podatke o sprejetju tuje listine ali zamenjavi listine,

15.

podatke o prekrških iz tega zakona,

16.

podatke o izdaji izpisov iz registra osebja v letalstvu in

17.

podatke o izgubljenih, pogrešanih ali ukradenih veljavnih listinah.

(4)

Določbe o registru osebja v letalstvu se smiselno uporabljajo tudi za evidenco osebja v letalstvu, ki jo vodi izvajalec storitev za tisto osebje v letalstvu, za katero je sam izdal listine o usposobljenosti.

(5)

Podatki, vpisani v register osebja v letalstvu, se zbirajo, obdelujejo in uporabljajo za izvajanje pristojnosti agencije oziroma drugih pristojnih organov iz tega zakona. Vanje imajo vpogled osebe, ki so pooblaščene za delo z registrom osebja v letalstvu, ter oseba, na katero se podatki nanašajo, kot tudi državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s posamezno osebo, vpisano v register, v okviru svojih pristojnosti, pristojni letalski organi drugih držav v zvezi s priznavanjem licenc, dovoljenj, ratingov, pooblastil, potrdil, spričeval oziroma drugih listin iz tega poglavja ter preiskovalni organ. Osebni podatki, vpisani v register osebja v letalstvu, se obdelujejo tudi zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo za izvajanje zakonsko določenih nalog te podatke pravico obdelovati. Podatki iz tretjega odstavka tega člena se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, hranijo trajno.

(6)

Register osebja v letalstvu se lahko vodi v elektronski obliki. O obdelavi osebnih podatkov se vodi revizijska sled.

(7)

Register osebja v letalstvu, ki ga vodi agencija, se za namen pridobivanja točnih in ažurnih podatkov poveže s Centralnim registrom prebivalstva, in sicer za namen pridobivanja naslednjih podatkov: osebnega imena, EMŠO, datuma in kraja rojstva, državljanstva in naslova prebivališča. Za namen pridobivanja podatkov iz Centralnega registra prebivalstva se kot povezovalni znak uporablja EMŠO. Če se v Centralnem registru prebivalstva spremenijo identifikacijski podatki osebe, vključene v register osebja v letalstvu, se te spremembe samodejno, na podlagi povezanosti evidenc, prevzamejo tudi v register osebja v letalstvu.

75. člen

(začasen odvzem, omejitev ali preklic listin osebja v letalstvu in uporaba določbe za sprejete tuje listine)

(1)

Agencija odloči o začasnem odvzemu licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, omejitvi ali preklicu listin osebja v letalstvu, če imetnik:

-

ne vzdržuje zahtevane ravni znanja in usposobljenosti ter zdravstvenih, jezikovnih in drugih zahtev v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva,

-

ogroža varnost zračnega prometa,

-

izvaja privilegije iz navedenih listin pod vplivom alkohola, drog ali zdravila, ki lahko vpliva na njegovo zmanjšano telesno ali duševno zmožnost, zaradi česar je nesposoben opravljati svoje dolžnosti na način, ki zagotavlja varnost zračnega prometa,

-

na podlagi zdravniškega spričevala je ocenjen za nesposobnega za izvajanje privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine,

-

ne opravi specialnega pregleda iz 73. člena tega zakona.

(2)

Agencija prekliče listino iz prejšnjega odstavka, če jo je imetnik pridobil na podlagi neresničnih podatkov, na nezakonit način ali z zlorabo.

(3)

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za začasen odvzem, omejitev in preklic sprejete tuje listine.

(4)

Zoper odločbo iz tega člena je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Začasno odvzeto ali preklicano listino imetnik vrne agenciji.

76. člen

(preverjanje usposobljenosti ter telesne in duševne zmožnosti)

(1)

Agencija lahko v primerih iz prejšnjega člena ali v primeru dvoma, da imetnik licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine ne izpolnjuje več pogojev za uveljavljanje privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge ustrezne listine, od imetnika zahteva, da opravi preizkuse usposobljenosti, kakor tudi specialne preglede za ugotovitev telesne in duševne zmožnosti za izvajanje privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge ustrezne listine.

(2)

Do rezultatov opravljenih preizkusov usposobljenosti ali specialnih pregledov agencija prepove izvajanje privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine.

77. člen

(prepoved izvajanja privilegijev osebja)

(1)

Osebje v letalstvu ne sme izvajati privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, če je pod vplivom alkohola, drog ali zdravila, ki lahko vpliva na zmanjšanje njegove telesne ali duševne zmožnosti, zaradi česar je nesposoben opravljati svoje dolžnosti na način, ki zagotavlja varnost zračnega prometa.

(2)

Osebje v letalstvu ne sme izvajati privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, če je zaradi posledic bolezni, utrujenosti ali drugega razloga ni sposoben opravljati svoje dolžnosti na varen način.

(3)

Prepoved iz prvega ali drugega odstavka tega člena velja tudi za osebe, ki so kandidati za osebje v letalstvu.

(4)

Izvajalec storitev zagotovi, da osebje v letalstvu ne izvaja privilegijev iz licence, dovoljenja, ratinga, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine, dokler ne preneha stanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Izvajalec storitev lahko odredi specialni pregled iz 73. člena tega zakona.

78. člen

(preklic, začasen odvzem in omejitev certifikata izvajalca usposabljanja osebja v letalstvu)

(1)

Agencija ali usposobljeni subjekt odloči o preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi certifikata izvajalca usposabljanja osebja v letalstvu, če ta ne izpolnjuje pogojev za opravljanje nalog iz predpisov Evropske unije, tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter drugih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(2)

Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka agencija odloči o preklicu certifikata izvajalcu usposabljanja osebja v letalstvu, če ne izvaja usposabljanja v zadnjih treh letih, razen če predpisi Evropske unije določajo drugače.

(3)

Zoper odločbo iz tega člena je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Začasno odvzeti ali preklicani certifikat imetnik vrne agenciji.

2. Vodja zrakoplova in dolžnosti na krovu

79. člen

(uporaba oddelka)

Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za pilota na daljavo na sistemih brezpilotnih zrakoplovov, ki so urejeni v predpisih Evropske unije, ki določajo pravila in postopke za upravljanje sistemov brezpilotnih zrakoplovov.

80. člen

(letalska posadka, kabinsko osebje in predpisani dokumenti)

(1)

Operator zagotovi, da sta na letu zrakoplova letalska posadka in kabinsko osebje sestavljena in usposobljena v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva ter urejajo sestavo in usposobljenost letalskih posadk in kabinskega osebja.

(2)

Lastnik zrakoplova, uporabnik zrakoplova ali operator zagotovi, da so na krovu zrakoplova predpisani dokumenti.

(3)

Minister določi zahteve glede sestave in usposobljenosti letalske posadke in kabinskega osebja za izvajanje operacij z zrakoplovi, ki niso urejeni s predpisi Evropske unije.

81. člen

(vodja zrakoplova)

(1)

Vodja zrakoplova ravna v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva, od katerih sme izjemoma odstopiti, kadar oceni, da je to neizogibno za varno izvedbo leta.

(2)

Na zrakoplovu je eden od članov letalske posadke vodja zrakoplova.

(3)

Vodja zrakoplova ima najvišja pooblastila na krovu zrakoplova in je odgovoren za varnost zrakoplova, letalske posadke, kabinskega osebja, potnikov in tovora.

(4)

Vodjo zrakoplova imenuje operator.

(5)

V času preverjanja usposobljenosti na krovu zrakoplova je vodja zrakoplova izpraševalec, v času usposabljanja pa inštruktor.

82. člen

(dolžnosti in pooblastila vodje zrakoplova)

(1)

Vodja zrakoplova pred vzletom preveri, ali so zrakoplov, letalska posadka in kabinsko osebje pripravljeni in sposobni za varen let in ali so vsi predpisani dokumenti v zrakoplovu. Vodja zrakoplova mora biti seznanjen z vsebino tovora, ki ga prevaža.

(2)

Vodja zrakoplova glede na vrsto operacije in zrakoplov med letom ali kadar oceni, da je to potrebno, zagotovi, da vsi potniki pravilno sedijo na svojih sedežih in so pripeti z varnostnim pasom.

(3)

Potniki so dolžni upoštevati ukaze vodje zrakoplova. Potniki ne smejo:

-

s svojim ravnanjem ogrožati varnosti zrakoplova, oseb ali premoženja na krovu zrakoplova,

-

priti na krov ali biti na krovu zrakoplova pod tolikšnim vplivom alkohola, drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, da bi lahko ogrozili varnost zrakoplova ali oseb na njem, ali

-

kaditi v času prepovedi kajenja, ki ga določi operator z oznakami na krovu.

(4)

Letalska posadka in kabinsko osebje za zagotovitev varnosti leta izpolnjujeta ukaze vodje zrakoplova ne glede na njune dolžnosti.

(5)

Vodja zrakoplova lahko zavrne sprejem članov letalske posadke in kabinskega osebja, potnikov, prtljage in tovora na krov zrakoplova ter lahko zahteva, da se izkrcajo ali odstranijo iz zrakoplova, če tako zahtevajo okoliščine zagotovitve varnosti leta.

(6)

Vodja zrakoplova lahko za zagotovitev poslušnosti in ohranjanja reda in discipline na krovu zrakoplova ter če je glede na okoliščine neogibno potrebno, da se prepreči ali odvrne dejanje, s katerim lahko oseba resno ogrozi varnost zrakoplova, življenje ali zdravje letalske posadke, kabinskega osebja ali potnikov ali huje poškoduje ali uniči prtljago ali tovor, naloži, da se tej osebi odvzame prostost. Vodja zrakoplova lahko tako osebo izkrca na najbližjem letališču, kjer pristane zrakoplov, in jo preda organu, pristojnemu za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon prekrškov in kaznivih dejanj, v Republiki Sloveniji ali zunaj nje.

(7)

Za odvzem prostosti iz prejšnjega odstavka se šteje vsaka omejitev prostosti, s katero se onemogočijo nadaljnja ravnanja iz prejšnjega odstavka. Ukrep odvzema prostosti izvedeta in nadzirata letalska posadka in kabinsko osebje. Oseba, ki ji je odvzeta prostost, mora biti takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti in o tem, da bo na najbližjem letališču, kjer bo zrakoplov pristal, predana organu, pristojnemu za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon prekrškov in kaznivih dejanj. Ukrep odvzema prostosti se izvaja najkrajši mogoči čas ob zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti osebnosti, dostojanstva ter duševne in telesne celovitosti osebe, ki ji je odvzeta prostost.

(8)

Vodja zrakoplova takoj po pristanku organu iz šestega odstavka tega člena nudi vse potrebne informacije in dokaze, ki so pomembni za postopek o prekršku ali v zvezi z odkrivanjem in preiskovanjem ali pregonom kaznivih dejanj, ki jih ta organ zahteva.

3. Druge določbe

83. člen

(uporaba oddelka)

Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za pilota na daljavo na sistemih brezpilotnih zrakoplovov, ki so urejeni v predpisih Evropske unije, ki določajo pravila in postopke za upravljanje sistemov brezpilotnih zrakoplovov.

84. člen

(omejitve časa letenja, časa dolžnosti in zahteve glede počitka)

(1)

Operator in letalska posadka, ki izvajata letalske operacije na podlagi predpisov Evropske unije, ki določajo tehnične zahteve in upravne postopke za letalske operacije, morata upoštevati omejitve časa letenja, časa dolžnosti in zahteve glede počitka v skladu s temi predpisi.

(2)

Minister določi omejitve časa letenja, časa dolžnosti in zahteve glede počitka za operatorja in letalske posadke za letalske operacije, glede katerih predpisi Evropske unije ne urejajo omejitve časa letenja, časa dolžnosti in zahteve glede počitka.

85. člen

(zapisi o času letenja)

Piloti in osebje v letalstvu iz 5. točke 66. člena tega zakona vodijo zapise o času letenja v skladu s splošnimi akti agencije.

IV. ZRAČNI PREVOZ

1. Domači zračni prevoz

86. člen

(splošna določba)

(1)

To poglavje določa pogoje in način za opravljanje domačega in mednarodnega zračnega prevoza na ozemlje Republike Slovenije, z njega ali čezenj.

(2)

Letalski prevozniki ali operatorji s sedežem v državah članicah Evropske unije, Švicarski konfederaciji in državah članicah EGP se v skladu s predpisi Evropske unije in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ne štejejo za tuje letalske prevoznike ali tuje operatorje.

(3)

Kabotaža ni dovoljena, razen če predpisi Evropske unije ali mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določajo drugače ali če ministrstvo izda dovoljenje tujemu letalskemu prevozniku ali tujemu operatorju za izvajanje kabotaže, če je to v gospodarskem interesu Republike Slovenije in pod pogojem vzajemnosti.

87. člen

(opravljanje domačega zračnega prevoza)

(1)

Domači zračni prevoz opravljajo letalski prevozniki ali operatorji v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi Evropske unije.

(2)

Zračni prevoz iz prejšnjega odstavka se opravlja kot redni ali posebni zračni prevoz.

(3)

Minister podrobneje določi način opravljanja domačega zračnega prevoza.

2. Mednarodni zračni prevoz

88. člen

(splošna določba)

(1)

Mednarodni zračni prevoz opravljajo letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(2)

Mednarodni zračni prevoz iz prejšnjega odstavka se opravlja kot redni ali posebni zračni prevoz.

89. člen

(mednarodni redni zračni prevoz)

(1)

Mednarodni redni zračni prevoz opravljajo letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(2)

Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ima pri opravljanju mednarodnega rednega zračnega prevoza pravico do preleta ozemlja Republike Slovenije brez pristanka in pravico do pristanka na ozemlju Republike Slovenije v nekomercialne namene brez dovoljenja ministrstva, če to pravico državi, v kateri ima tuji letalski prevoznik ali tuji operator sedež poslovanja, priznavajo mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(3)

Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ima pravico opravljati mednarodni redni zračni prevoz v Republiko Slovenijo, iz nje in čez njeno ozemlje na podlagi dovoljenja ministrstva. Dovoljenje se izda na podlagi in v skladu s pogoji mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo.

(4)

Če mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka ni, lahko ministrstvo tujemu letalskemu prevozniku ali tujemu operatorju, ob pogoju vzajemnosti, izjemoma dovoli opravljanje rednega zračnega prevoza iz prejšnjega odstavka in izda dovoljenje.

(5)

Tuji letalski prevoznik ali tuji operator zaprosi ministrstvo za izdajo dovoljenja iz tretjega odstavka tega člena najmanj 15 dni pred dnevom napovedanega začetka rednega zračnega prevoza za vsako obdobje letenja oziroma v roku, določenem v mednarodni pogodbi, ki zavezuje Republiko Slovenijo. Tuji letalski prevoznik ali tuji operator zaprosi ministrstvo za izdajo dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena najmanj 45 dni pred dnevom napovedanega začetka rednega zračnega prevoza.

(6)

Spremembe ali dopolnitve k že izdanemu dovoljenju iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena tuji letalski prevoznik ali tuji operator predloži ministrstvu najmanj 10 dni pred dnevom napovedanega začetka rednega zračnega prevoza s predvidenimi spremembami, razen če z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ni dogovorjeno drugače.

(7)

Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ministrstvo seznani s spremembo reda letenja, o čemer ministrstvo izda dovoljenje.

(8)

Ministrstvo lahko zavrže vlogo za izdajo dovoljenja iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena tujemu letalskemu prevozniku ali tujemu operatorju, če letalski prevozniki ali operatorji z operativno licenco, ki jo je izdala agencija, nimajo enakih pravic v državi, v kateri ima tuji letalski prevoznik ali tuji operator sedež poslovanja (načelo vzajemnosti).

(9)

Dovoljenje iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena se šteje za neveljavno, če je imetnikovo spričevalo letalskega prevoznika (AOC) neveljavno.

90. člen

(vloga in izdaja dovoljenja za mednarodni redni zračni prevoz)

(1)

Vloga za izdajo dovoljenja iz tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke:

1.

ime ali firmo tujega letalskega prevoznika ali tujega operatorja ter njegov sedež oziroma stalno prebivališče oziroma stalni naslov v tujini,

2.

številko leta,

3.

tip, državno pripadnost in registrsko oznako zrakoplova,

4.

kapaciteto zrakoplova,

5.

namen leta,

6.

letališče vzletanja in pristajanja,

7.

red letenja,

8.

čas vzleta,

9.

oznako in številko leta marketinškega in dejanskega operatorja v primeru veljavnosti dogovorov o letih pod skupno oznako,

10.

navedbo, ali bo prevoz opravljen na podlagi lastništva ali pogodbe o zakupu zrakoplova brez posadke ali pogodbe o zakupu zrakoplova s posadko, ter

11.

o prevozu nevarnega blaga.

(2)

K vlogi iz prejšnjega odstavka tuji letalski prevoznik ali tuji operator priloži:

1.

dokazilo o zavarovanju odgovornosti tujega letalskega prevoznika ali tujega operatorja za škodo, povzročeno potnikom, prtljagi, tovoru oziroma pošti, tretjim osebam, v skladu s predpisi Evropske unije,

2.

spričevalo letalskega prevoznika (AOC) in operativne specifikacije,

3.

operativno licenco ali drugo enakovredno dovoljenje,

4.

potrdilo o registraciji,

5.

spričevalo o plovnosti in potrdilo o pregledu plovnosti,

6.

spričevalo o hrupu,

7.

kopijo pogodbe o zakupu zrakoplova s posadko,

8.

potrdilo, da je program varovanja tujega letalskega prevoznika ali tujega operatorja odobren od letalskih oblasti države, ki je določila tujega letalskega prevoznika ali tujega operatorja zrakoplova oziroma na zahtevo ministrstva program varovanja tujega letalskega prevoznika ali tujega operatorja,

9.

red letenja, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače, ter

10.

druge dokumente, vezane na zrakoplov ali konkretno operacijo, za katere ministrstvo oceni, da so potrebni za izdajo dovoljenja.

(3)

Dovoljenje iz tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena ministrstvo izda posebej za poletno in zimsko obdobje letenja, če ni dogovorjeno drugače.

(4)

Ministrstvo izda dovoljenje iz tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena, če je vloga v skladu s pogoji iz dvostranske ali večstranske mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ter če tuji letalski prevoznik ali tuji operator izpolnjuje varnostne zahteve v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(5)

O odločitvi iz prejšnjega odstavka ministrstvo takoj obvesti agencijo, ministrstvo, pristojno za obrambo, in izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa.

(6)

Minister določi obliko in način izdaje dovoljenja za mednarodni redni zračni prevoz.

91. člen

(mednarodni posebni zračni prevoz)

(1)

Mednarodni posebni zračni prevoz opravljajo letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(2)

Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ima pri opravljanju zračnega prevoza iz prejšnjega odstavka pravico do preleta ozemlja Republike Slovenije brez pristanka in pravico do pristanka na ozemlju Republike Slovenije v nekomercialne namene brez dovoljenja ministrstva, razen v primeru prevoza nevarnega blaga.

(3)

Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ima pravico opravljati zračni prevoz iz prvega odstavka tega člena v Republiko Slovenijo, iz nje ali čez njeno ozemlje na podlagi dovoljenja ministrstva.

(4)

Ministrstvo izda dovoljenje iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, če je vloga v skladu s pogoji iz dvostranske ali večstranske mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo, in če tuji letalski prevoznik ali tuji operator izpolnjuje varnostne zahteve v skladu s predpisi Evropske unije in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju civilnega letalstva.

(5)

Dovoljenje iz drugega ali tretjega odstavka tega člena se šteje za neveljavno, če je imetnikovo spričevalo letalskega prevoznika (AOC) neveljavno.

92. člen

(vloga in izdaja dovoljenja za mednarodni posebni zračni prevoz)

(1)

Tuji letalski prevoznik ali tuji operator zaprosi za izdajo dovoljenja iz drugega ali tretjega odstavka prejšnjega člena:

-

za izvedbo enega do štirih letov najmanj tri delovne dneve pred dnevom izvedbe prvega leta,

-

za izvedbo več kot štirih letov najmanj sedem delovnih dni pred dnevom izvedbe prvega leta.

(2)

V nujnih ali posebej utemeljenih primerih se rok iz prejšnjega odstavka lahko skrajša. Če datum in čas vzleta ob vlogi za serijo letov nista določena za vse lete v seriji letov, tuji letalski prevoznik ali tuji operator ministrstvu sporoči datum in čas vzleta najpozneje 24 ur pred letom.

(3)

Vloga za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora smiselno vsebovati podatke in priloge iz prvega in drugega odstavka 90. člena tega zakona. Tuji letalski prevoznik ali tuji operator mora k vlogi priložiti še kopijo pogodbe o zakupu leta (čarterska pogodba).

(4)

Ministrstvo lahko zavrže vlogo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena tujemu letalskemu prevozniku ali tujemu operatorju, če letalski prevozniki ali operatorji z operativno licenco, ki jo je izdala agencija, nimajo enakih pravic v državi, v kateri ima tuji letalski prevoznik ali tuji operator sedež poslovanja (načelo vzajemnosti).

(5)

Z odločitvijo iz četrtega odstavka prejšnjega člena ministrstvo takoj seznani agencijo, ministrstvo, pristojno za obrambo, in izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa.

(6)

Minister določi obliko in način za izdajo dovoljenja za mednarodni posebni zračni prevoz.

93. člen

(izjeme za mednarodni posebni zračni prevoz)

(1)

Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ne potrebuje dovoljenja ministrstva za mednarodni posebni zračni prevoz iz prejšnjega člena za prelet ozemlja Republike Slovenije, pristanek na njem ali odhod z njega, če gre za mednarodni posebni zračni prevoz z zrakoplovi, katerih največja vzletna masa ne presega 5700 kg.

(2)

Tuji letalski prevoznik ali tuji operator ne potrebuje dovoljenja za prelet ozemlja Republike Slovenije, pristanek na njem ali odhod z njega, če gre za:

-

zasebni let,

-

nujni let v medicinske ali humanitarne namene,

-

let zrakoplova s pristankom v sili,

-

let zrakoplova za potrebe zaščite in reševanja ter pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ali

-

let zrakoplova za iskanje in reševanje.

94. člen

(elektronsko poslovanje z letalskimi prevozniki v tujini)

(1)

Pisne vloge za izdajo dovoljenja iz 90. in 92. člena tega zakona se lahko vlagajo po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način.

(2)

Vročanje dokumentov se opravi na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

95. člen

(pravica tujega letalskega prevoznika)

V Republiki Sloveniji lahko tuji letalski prevoznik, ki opravlja mednarodni zračni prevoz v Republiko Slovenijo, na podlagi določb mednarodnega sporazuma, ki zavezuje Republiko Slovenijo, odpre predstavništvo v skladu z določbami mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo, in če izpolnjuje splošne pogoje, predpisane za opravljanje gospodarske dejavnosti.

96. člen

(preklic, začasni odvzem in omejitev dovoljenja za mednarodni redni in posebni zračni prevoz)

(1)

Dovoljenje iz 89. in 91. člena tega zakona lahko ministrstvo prekliče, začasno odvzame ali omeji, če imetnik opravlja mednarodni redni ali posebni zračni prevoz v nasprotju z izdanim dovoljenjem in če se stanje ne popravi v roku, ki ga določi ministrstvo ali agencija.

(2)

Preklic, začasni odvzem ali omejitev dovoljenja tujemu letalskemu prevozniku ali tujemu operatorju, izdan na podlagi mednarodnega sporazuma, ki zavezuje Republiko Slovenijo, se opravi v skladu z določbami tega sporazuma.

97. člen

(splošne dolžnosti letalskega prevoznika ali operatorja)

(1)

Letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji opravljajo domači ali mednarodni redni zračni prevoz v skladu z redom letenja za obdobje letenja in v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Red letenja morajo letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji objaviti pred začetkom njegove veljavnosti za obdobje letenja.

(2)

Med veljavnostjo reda letenja smejo letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji ustaviti zračni prevoz na progi oziroma spremeniti red letenja na njej, o čemer morajo na primeren način predhodno obvestiti potnike.

(3)

Letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator mora z redom letenja mednarodnega rednega zračnega prevoza predhodno seznaniti ministrstvo.

(4)

Letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator, ki pripelje tujca, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vstop v Republiko Slovenijo, mora tako osebo odpeljati iz Republike Slovenije v roku, ki mu ga določi policija. Vse stroške, ki nastanejo v zvezi s tem (nastanitev, oskrba, prevoz), krije letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator, ki je tujca pripeljal.

3. Sporočanje podatkov o potnikih

98. člen

(sporočanje podatkov)

(1)

Letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji morajo na zahtevo organov, pristojnih za izvajanje mejne kontrole oseb na zunanjih mejah, do konca prijave potnikov na let sporočiti podatke o potnikih, ki jih bodo prepeljali na določeni mejni prehod, čez katerega bodo te osebe vstopile na ozemlje države članice Evropske unije.

(2)

Sporočijo se naslednji podatki potnika, prijavljenega na let (API): osebno ime potnika, rojstni podatki (dan, mesec, leto), državljanstvo, podatki o letu, načrtovani in dejanski datum, ura ter kraj vzleta in pristanka zrakoplova, število vseh potnikov na zrakoplovu, potovalni status osebe na zrakoplovu, vrsta in številka potovalnega dokumenta, začetni kraj vkrcanja in končni kraj izkrcanja potnika ter mejni prehod vstopa potnika na ozemlje držav članic Evropske unije, podatki o sedežu in prtljagi potnika ter identifikacijska številka potnika iz informacijskega sistema letalskega prevoznika.

(3)

Sporočanje podatkov iz prejšnjega odstavka ne izključuje obveznosti letalskih prevoznikov iz 26. člena Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L št. 239 z dne 22. 9. 2000, str. 19).

99. člen

(obdelava podatkov)

(1)

Obdelava podatkov iz prejšnjega člena se izvaja na naslednji način:

-

podatki se sporočijo organom, pristojnim za izvajanje kontrole oseb na zunanjih mejah, čez katere bo potnik vstopil na ozemlje Republike Slovenije;

-

podatke sporočijo letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji tako, da jih elektronsko ali v primeru okvare kako drugače ustrezno sporočijo organom, pristojnim za izvajanje mejnih kontrol na določenem mejnem prehodu, čez katerega bo potnik vstopil na ozemlje Republike Slovenije. Organi, pristojni za izvajanje mejne kontrole oseb na zunanjih mejah, podatke shranijo v začasno datoteko;

-

po vstopu potnikov organi iz prve alineje tega odstavka izbrišejo podatke v 24 urah po njihovem prejemu, razen kadar so podatki pozneje potrebni za izvajanje zakonskih pooblastil organov, pristojnih za izvajanje kontrol oseb na zunanjih mejah, v skladu s predpisi Republike Slovenije in ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov;

-

letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji morajo v 24 urah po prihodu zrakoplova v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena izbrisati osebne podatke, ki so jih zbrali in sporočili mejnim organom v zvezi z izvajanjem določb iz prejšnjega in tega člena.

(2)

Osebne podatke iz prejšnjega člena lahko pristojni organi Republike Slovenije uporabljajo za izvajanje mejne kontrole oseb na zunanjih mejah, za izvajanje določb tega člena in za izvajanje kazenskih določb tega zakona, ki se nanašajo na obdelavo in sporočanje podatkov o potnikih, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(3)

Letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji obveščajo potnike o obdelavi podatkov iz prejšnjega člena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

100. člen

(pošiljanje podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR) policiji)

(1)

Za izvajanje pooblastil v zvezi z zbiranjem in obdelavo podatkov o potnikih v zračnem prevozu, ki jih določa zakon, ki ureja naloge in pooblastila policije, letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji policiji pošiljajo podatke o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR). Podatke o potnikih sporočajo brezplačno s potisnim pošiljanjem sproti za mednarodni redni in mednarodni posebni zračni prevoz, ki ga letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji opravljajo iz tretjih držav na ozemlje Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije. Potisno pošiljanje podatkov je metoda, s katero letalski prevozniki v elektronski obliki sporočijo podatke, ki jih potrebuje policija, letalski prevozniki pa lahko ohranijo nadzor nad tem, katere podatke zagotavljajo.

(2)

Pošiljajo se naslednji podatki o potnikih iz prejšnjega odstavka:

1.

osebno ime potnika,

2.

datum rezervacije letalske vozovnice,

3.

podatki iz letalske vozovnice, vključno s številko letalske vozovnice, datumom izdaje, podatkom o enosmernih letalskih vozovnicah in navedbo cene letalske vozovnice s pripadajočimi pristojbinami,

4.

identifikacijska številka potnika iz informacijskega sistema letalskega prevoznika,

5.

poštni naslov, telefonska številka in elektronski naslov potnika,

6.

potovalni status potnika, vključno s potrditvami, prijavo na let, informacijami o neizkoriščenih in neodpovedanih rezervacijah letalskih vozovnic ter informacijami o letalskih vozovnicah brez rezervacije,

7.

podatki o načinu plačila letalske vozovnice, vključno z naslovom za izstavitev računa,

8.

podatki o sedežu in prtljagi potnika,

9.

podatek v zvezi s statusom potnika v okviru programa zvestobe določene letalske družbe ali skupine letalskih družb ter identifikacijska številka tega potnika kot pogostega potnika,

10.

informacije o mladoletnikih brez spremstva, mlajših od 18 let, kot so osebno ime in spol, starost, znanje jezikov, osebno ime in kontaktni podatki skrbnika pri odhodu in njegovo sorodstveno razmerje z mladoletnikom, osebno ime in kontaktni podatki skrbnika pri prihodu in njegovo sorodstveno razmerje z mladoletnikom, podatki o zastopniku ob odhodu in prihodu,

11.

predvideni datum potovanja,

12.

popolni načrt potovanja,

13.

podatki v zvezi z letom, vključno z informacijami o letih pod skupno oznako,

14.

število in osebna imena drugih potnikov, povezanih z isto rezervacijo letalske vozovnice,

15.

informacije o ločitvi skupne rezervacije letalskih vozovnic zaradi spremembe ali odpovedi poti enega ali več potnikov,

16.

podatki o potovalni agenciji oziroma potovalnem agentu,

17.

vse naknadne spremembe podatkov iz 1. do 16. točke tega odstavka,

18.

vsi zbrani podatki potnika, prijavljenega na let (API): osebno ime potnika, rojstni podatki (dan, mesec, leto), spol, državljanstvo, podatki o letu, načrtovani in dejanski datum, ura ter kraj vzleta in pristanka zrakoplova, število vseh potnikov na zrakoplovu, potovalni status osebe na zrakoplovu, vrsta, številka, država izdaje in datum izteka veljavnosti potovalnega dokumenta, začetni kraj vkrcanja in končni kraj izkrcanja potnika, mejni prehod vstopa potnika na ozemlje držav članic Evropske unije, podatki o sedežu in prtljagi potnika ter identifikacijska številka potnika iz informacijskega sistema letalskega prevoznika.

(3)

Podatke iz prejšnjega odstavka za vsak posamezen let letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji pošljejo policiji dvakrat, in sicer od 24 do 48 ur pred načrtovanim časom odhoda leta in takoj po zaprtju leta. Letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji lahko pošljejo policiji v roku samo naknadne spremembe podatkov iz 1. do 15. točke prejšnjega odstavka. Let je zaprt, ko so potniki že vkrcani na letalo v pripravi na odhod in se ne morejo več vkrcati ali izkrcati. Letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji podatke o potnikih izbrišejo v 24 urah po zaprtju leta.

(4)

Podatke iz drugega odstavka tega člena letalskim prevoznikom, operatorjem, tujim letalskim prevoznikom ali tujim operatorjem v roku, določenem v prejšnjem odstavku, pošiljajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, kadar v okviru izvajanja svoje pridobitne oziroma registrirane dejavnosti opravijo rezervacijo za potnike v mednarodnem rednem in mednarodnem posebnem zračnem prevozu. Letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji vse podatke za vsak posamezen let pošiljajo v skladu s prejšnjim odstavkom.

101. člen

(pošiljanje podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR) policiji na notranjih letih)

(1)

Policiji se za namen preprečevanja, odkrivanja oziroma preiskovanja terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj pošljejo podatki o potnikih iz prejšnjega člena na notranjih letih.

(2)

Pri obdelavi podatkov o potnikih iz prejšnjega odstavka se upoštevajo ocene tveganj oziroma drugi pogoji in omejitve iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije.

102. člen

(dodatne obveznosti pri pošiljanju podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR) policiji)

(1)

Če letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji zbirajo podatke iz 18. točke drugega odstavka 100. člena tega zakona in jih ne hranijo kot del podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR), jih sporočijo policiji s potisnim pošiljanjem v skladu s prvim odstavkom 100. člena tega zakona.

(2)

Ne glede na tretji odstavek 100. člena tega zakona letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji na zahtevo enote policije, pristojne za zbiranje podatkov o potnikih, njihovo hrambo, obdelavo in pošiljanje teh podatkov ali rezultatov njihove obdelave, podatke iz drugega odstavka 100. člena tega zakona takoj pošljejo tudi ob drugem času, če je dostop do teh podatkov nujno potreben zaradi preprečitve konkretne varnostne grožnje v zvezi s terorističnimi ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji.

(3)

Pri letih pod skupno oznako letalskega prevoznika, operatorja, tujega letalskega prevoznika ali tujega operatorja ali več letalskih prevoznikov, operatorjev, tujih letalskih prevoznikov ali tujih operatorjev je za pošiljanje podatkov iz drugega odstavka 100. člena tega zakona odgovoren letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevozniki ali tuji operator, ki izvaja let.

(4)

Če zaradi tehničnih težav podatkov ni mogoče poslati na način, določen v prvem odstavku 99. člena tega zakona, letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji pošiljajo podatke na druge načine, ki izpolnjujejo zakonske zahteve glede varstva osebnih podatkov.

(5)

Posamezni letalski prevoznik, operator, tuji letalski prevoznik ali tuji operator in policija se za pošiljanje podatkov iz drugega odstavka 100. člena tega zakona predhodno dogovorita za uporabo skupnih protokolov in sistemsko podprtih oblik zapisa podatkov.

(6)

Kadar letalski prevozniki, operatorji, tuji letalski prevozniki ali tuji operatorji in druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, v okviru izvajanja svoje pridobitne oziroma registrirane dejavnosti opravijo rezervacijo za potnike v mednarodnem rednem in mednarodnem posebnem zračnem prevozu, seznanijo potnike s pošiljanjem podatkov o potnikih policiji zaradi njihove obdelave, kot jo določa zakon, ki ureja naloge in pooblastila policije, in z možnostmi njihovega pravnega varstva.

4. Financiranje javnega zračnega prevoza

103. člen

(splošno o obveznosti javnih služb za redni zračni prevoz)

(1)

Redni zračni prevoz se lahko opravlja v obliki gospodarske javne službe v skladu z Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (prenovitev) (UL L št. 293 z dne 31. 10. 2008, str. 3), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2115 z dne 16. decembra 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede začasnega podaljšanja izrednih ukrepov za obravnavo posledic pandemije COVID-19 v zvezi z operativnimi licencami (UL L št. 426 z dne 17. 12. 2020, str. 4; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1008/2008/ES) in tem zakonom ter drugimi predpisi in pravnimi akti, ki veljajo v Republiki Sloveniji, ki urejajo zračne prevoze na področju gospodarskih javnih služb.

(2)

Vlada določi način izvajanja gospodarske javne službe, način izbora prog, financiranje in nadzor nad njenim izvajanjem.

104. člen

(zagotavljanje letalske povezljivosti)

(1)

Redni zračni prevoz se praviloma opravlja v tržnih pogojih.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko letalskim prevoznikom, operatorjem, tujim letalskim prevoznikom ali tujim operatorjem dodeli pomoč za zagotovitev večje letalske povezljivosti. Pomoč za zagotovitev večje letalske povezljivosti se dodeli kot zagonska pomoč za začetek obratovanja nove letalske proge, določene s programom iz četrtega odstavka 106. člena tega zakona, za prevoz potnikov na javno letališče na ozemlju Republike Slovenije ali z njega do enega kraja pristanka na ozemlju držav v skupnem evropskem zračnem prostoru.

(3)

Pomoč za zagotovitev večje letalske povezljivosti se določa s Smernicami o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (UL C št. 99 z dne 4. 4. 2014, str. 3), zadnjič spremenjenimi s Sporočilom Komisije o podaljšanju prehodnega obdobja iz Smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom v zvezi z regionalnimi letališči (UL C št. 244 z dne 11. 7. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom).

(4)

Ukrep pomoči iz drugega odstavka tega člena se začne izvajati z dnem izdaje pozitivne odločitve Evropske komisije o združljivosti sheme pomoči z notranjim trgom Evropske unije.

(5)

Postopek dodelitve pomoči iz drugega odstavka tega člena se začne z vložitvijo pisne vloge za dodelitev pomoči na ministrstvo v skladu z javnim razpisom za večjo letalsko povezljivost. Vlada podrobneje določi merila in postopek javnega razpisa ob upoštevanju javnega interesa iz 3. člena tega zakona.

(6)

Pomoč iz drugega odstavka tega člena se dodeli v obliki subvencije in je ni mogoče kombinirati z nobeno drugo vrsto pomoči. Neupravičeno prejeto pomoč mora upravičenec vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, s katero se mu naloži, da vrne znesek neupravičeno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prejete pomoči do plačila se plačajo zakonske zamudne obresti.

(7)

Za potrebe tega podpoglavja izraz »letališka pristojbina« pomeni pristojbino, obračunano v korist upravnega organa letališča, ki jo plačajo uporabniki letališča za uporabo objektov, naprav in sredstev ter storitev, ki jih zagotavlja izključno upravni organ letališča, in ki je povezana s pristankom, vzletom, osvetlitvijo in parkiranjem zrakoplova ter sprejemom in odpremo potnikov in tovora, vključno z dajatvami ali taksami, ki se plačajo za storitve zemeljske oskrbe, in taksami za centralizirano infrastrukturo za zemeljsko oskrbo.

105. člen

(upravičenec do pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti)

Upravičenec do pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti:

-

je letalski prevoznik z veljavno operativno licenco, ki jo je izdala država članica Evropske unije ali država, ki je članica skupnega evropskega zračnega prostora, v skladu z Uredbo 1008/2008/ES,

-

opravlja ali bo opravljal mednarodni redni zračni prevoz potnikov,

-

ima prometne pravice za opravljanje mednarodnega zračnega prevoza potnikov in

-

ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom. Šteje se, da letalski prevoznik pogoj izpolnjuje, če odločba Evropske komisije še ni dokončna, letalski prevoznik pa je domnevno neupravičeno pridobljena sredstva položil na posebni skrbniški račun in z njimi ne razpolaga.

106. člen

(pogoji in merila za dodelitev pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti)

(1)

Pomoč iz drugega odstavka 104. člena tega zakona se lahko dodeli pod naslednjimi pogoji:

-

nova letalska proga bo začela obratovati šele po vložitvi pisne vloge za dodelitev pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti na ministrstvo,

-

na povezavi, na kateri bo obratovala nova letalska proga, ne obratuje železniška storitev za visoke hitrosti ali drugo letališče v istem ciljnem območju (100 km ali 60 min potovanja) in pod primerljivimi pogoji, zlasti v smislu dolžine potovanja,

-

letalski prevoznik predloži izjavo, da nima dodeljene in ni kandidiral za dodelitev kakšne druge državne pomoči za obratovanje nove letalske proge, v zvezi s katero je vložil vlogo,

-

letalski prevoznik predloži poslovni načrt, iz katerega mora biti razvidno, da bo letalska proga, za katero bi prejel pomoč za dodelitev pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, po obdobju financiranja postala donosna zanj brez javnega financiranja, oziroma

-

če letalski prevoznik ne predloži poslovnega načrta iz prejšnje alineje, mora zagotoviti nepreklicno zavezo letališču v obliki pisne izjave, ki jo predloži ob vlogi, da bo proga delovala še najmanj tako dolgo, kot je dolgo obdobje, za subvencioniranje katerega letalski prevoznik kandidira.

(2)

Poslovni načrt iz četrte alineje prejšnjega odstavka mora vsebovati:

-

podatke o novi letalski progi z opredelitvijo razporeda letov,

-

podatke o predvidenem številu potnikov,

-

podatke o donosnosti ob izteku obdobja javnega financiranja,

-

podatke o obdobju poslovanja po prenehanju javnega financiranja in

-

način trženja nove proge, da se zagotovi cilj donosnosti do konca obdobja javnega financiranja.