Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike...

3451. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju julij 2008–december 2009 (DeUDIEU0809)

Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne 17. julija 2008 sprejel

D E K L A R A C I J O
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju julij 2008–december 2009 (DeUDIEU0809)

Zavedajoč se poslanstva EU in njenih temeljnih ciljev ter vloge Slovenije kot polnopravne članice EU,

ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,

v želji po razvidnih ciljih Slovenije v institucijah EU, še posebej v Svetu EU,

upoštevajoč 18-mesečni program predsedovanja Francije, Češke in Švedske, Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2008 ter Letno strategijo politik za leto 2009,

in ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za obdobje julij 2008–december 2009 zastavila Slovenija,

Državni zbor s to deklaracijo

sprejema temeljne politične smernice glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Slovenija srečala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja zakonodajnih in nezakonodajnih aktov EU v obdobju julij 2008–december 2009, ter

se pridružuje, v okviru svojih pristojnosti, skupnim prizadevanjem za izvajanje te deklaracije.

Uvod

Pred EU so nenehni izzivi, ki od njenih držav članic in institucij zahtevajo dolgoročne in trajnostne odgovore. Prvi izmed izzivov, s katerimi se EU sooča danes in ki bodo v ospredju tudi v prihodnjem letu in pol, je zagotovitev nadaljnjega razvoja EU. Ob tem mora EU zagotoviti trajnosten, a hiter odgovor na globalne izzive, kot so podnebne spremembe, oskrba z energijo, konkurenčnost v globalnih ekonomskih odnosih ter koherentno delovanje v mednarodnih odnosih. EU je odločena prispevati tudi k reševanju migracijskih in demografskih izzivov, se boriti za izkoreninjenje revščine, ukrepati proti novim pandemijam in poiskati odgovor na rastoče cene hrane in nafte. Poleg tega mora poskrbeti tudi za številne notranje ukrepe, ki neposredno ali posredno zadevajo njene državljane in gospodarske subjekte.

Slovenija bo v naslednjem letu in pol podpirala vse strateške cilje EU, ki so opredeljeni v 18-mesečnem programu za obdobje julij 2008–december 2009. Na podlagi predstavljenega 18-mesečnega programa prihodnjega predsedujočega tria je Slovenija opredelila tri prednostne cilje: 1) Razvoj Unije – temelj za učinkovitost, podlaga za širitev; 2) Ukrepi unije za dolgoročno kakovost življenja in varnost; 3) Dejavna vloga Unije v globalnem svetu. V okviru teh ciljev si bo Slovenija dejavno prizadevala za izvajanje specifičnih ukrepov. Ob tem bo posebno pozornost namenila tistim, ki so dobili zagon med njenim predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici 2008.

1.

Razvoj Unije – temelj za učinkovitost, podlaga za širitev

Slovenija podpira nadaljevanje postopkov za ratifikacijo Lizbonske pogodbe v državah članicah, kjer ti še niso zaključeni. Prizadevala si bo, da bi države članice dosegle soglasje glede prihodnosti pogodbe ter da bi določbe pogodbe začele veljati čim prej. Če bodo zaključeni ratifikacijski postopki v vseh državah članicah, bo Slovenija tudi sodelovala pri nadaljevanju pripravljalnega dela za nemoteno uveljavitev Lizbonske pogodbe, da bi se EU v prihodnosti lahko posvetila globalnim izzivom, ki jih prinaša 21. stoletje.

Širitev mora ostati ena izmed prednostnih nalog EU, saj s to politiko Unija širi območje miru, stabilnosti, blaginje, demokracije, človekovih pravic in pravne države. V drugi polovici leta 2008 in v letu 2009 se bodo v skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2007 nadaljevala pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo. Slovenija podpira članstvo obeh držav v EU, pri čemer zagovarja spoštovanje in nujnost izpolnjevanja vseh meril za članstvo in drugih pogojev, ki izhajajo iz sklepov Evropskega sveta. Slovenija bo še naprej vzpodbujala Makedonijo na njeni poti v EU in upa, da bo poročilo Evropske komisije o napredku Makedonije za leto 2008 pozitivno ter da bo Evropski svet decembra 2008 lahko določil datum za začetek pogajanj te države z EU.

Slovenija si bo še naprej prizadevala za približevanje držav Zahodnega Balkana EU. V času slovenskega predsedovanja je bila vzpostavljena mreža stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov, s čimer je postalo vključevanje držav Zahodnega Balkana v EU nepovraten proces.

V obdobju 2008–2009 je napovedan celovit in obsežen pregled proračuna EU, ki bo zajemal vse vidike porabe proračunskih sredstev in sistema financiranja, vključno s skupno kmetijsko politiko ter strukturno in kohezijsko politiko. Slovenija bo posebno pozornost namenila temu, da bo reforma proračuna EU omogočila njegovo nadaljnje prestrukturiranje ter zadostno financiranje aktualnih in bodočih političnih ciljev EU, hkrati pa zagotovila vzdržnost javnih financ EU ob nadaljnjih širitvah.

2.

Ukrepi Unije za dolgoročno kakovost življenja in varnost

Tudi po koncu slovenskega predsedovanja ostajajo podnebne spremembe zaradi svojih negativnih posledic in nujnosti takojšnjega učinkovitega ukrepanja med prednostnimi nalogami v globalnem, evropskem ter slovenskem političnem prostoru. Slovenija je trdno prepričana, da sta pravi odgovor na ta izziv pravočasno sprejetje mednarodnega sporazuma za obdobje po letu 2012, pri čemer bo podpirala prizadevanja EU na mednarodni ravni, ter sprejetje in uveljavitev podnebno-energetskega svežnja EU. Slovenija ocenjuje predlog podnebno-energetskega svežnja kot dobro izhodišče in podlago za dogovor, ki ga je treba doseči najpozneje do konca sedanjega mandata Evropskega parlamenta. Med pogajanji si bo prizadevala za upoštevanje različnih izhodišč držav članic, njihovih razmer, zmožnosti in dosežkov ter za spoštovanje potreb po trajnostni gospodarski rasti Unije. Poleg tega je Slovenija prepričana, da ob ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ne smemo pozabiti na prilagajanje podnebnim spremembam. Trajnostno upravljanje z vodnimi viri in gozdnimi ekosistemi, ustrezno prostorsko načrtovanje, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter informiranje in ozaveščanje o posledicah podnebnih sprememb in možnostih prilagajanja nanje so dodatni ukrepi za celovit odziv na globalno segrevanje.

Na področju energije bo v letu 2008 ključno doseganje končnega dogovora o zakonodaji, ki ureja notranji trg z elektriko in zemeljskim plinom, saj je tudi za Slovenijo pomemben konkurenčen in enoten notranji trg, od katerega mora imeti največ koristi potrošnik. Leta 2009 bo na tem področju pomemben 2. strateški pregled energetike, ki bo ocenil napredek pri doseganju strateških ciljev, dogovorjenih marca 2007. Strateški pregled bo prispeval k oblikovanju priporočil za prihodnji razvoj politik ter k nadaljnjemu delu na področju energetske politike za Evropo, kar je tudi v interesu Slovenije. V pregledu bo preučeno, kako bi se lahko zanesljiva oskrba EU z energijo okrepila s popolnoma delujočim notranjim trgom, izboljšanimi in razvejanimi infrastrukturami in povezavami, boljšim upravljanjem zalog, solidarnostnimi mehanizmi, raznovrstnejšo mešanico energijskih virov in tehnološkim razvojem. Pozornost bo posvečena tudi mednarodni razsežnosti ter dvostranskim in večstranskim sporazumom, ki prispevajo k zanesljivi oskrbi EU.

Udejanjenje trajnostnih gospodarskih in socialnih reform v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta bo še naprej v središču politik Sveta EU, torej tudi Slovenije. Slovenija si bo v skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2008 prizadevala za uresničevanje in poglobitev reform v okviru novega cikla lizbonske strategije za obdobje 2008–2010. Tako bo v drugi polovici 2008 pripravila poročilo o izvajanju nacionalnih programov reform, ki bo skupaj s poročili drugih držav članic podlaga za skupno poročilo Evropske komisije o izvajanju reform v letu 2008 in bo potrjeno na spomladanskem Evropskem svetu 2009. Kljub temu, da je drugo triletno obdobje posvečeno izvajanju, je Slovenija prepričana, da je vzporedno s tem procesom treba začeti razmišljati tudi o strategiji za ekonomske in socialne reforme v EU po letu 2010, ko se sedanja lizbonska strategija izteče.

Za zagotavljanje vzdržne gospodarske rasti v EU je usklajevanje ekonomskih politik med državami članicami ključnega pomena, zato si bo Slovenija prizadevala za polno izrabo obstoječih mehanizmov koordinacije ekonomskih politik v EU. Deseta obletnica ekonomske in monetarne unije v letošnjem letu je priložnost za preučitev učinkov skupne evropske valute in delovanja evroobmočja. Slovenija bo še naprej podpirala širitev evroobmočja in izboljševanje njegovega upravljanja s ciljem makroekonomske stabilnosti in rasti v EU ter krepitve vloge EU na mednarodni ravni.

Slovenija si bo prizadevala, da bi se nadaljevala obravnava položaja na finančnih trgih ter uresničevanje zastavljenih ukrepov v skladu s sprejetimi časovnimi načrti z namenom povrnitve zaupanja v finančne institucije in trge ter izboljšanja finančne stabilnosti.

Konkurenčen notranji trg EU se v dobi globalizacije ne more razvijati neodvisno od zunanjih dejavnikov. Zato se moramo v EU odzvati tudi na izzive mednarodnega gospodarskega okolja. Slovenija želi, da bi EU oblikovala koherentno strategijo za razvoj zunanje konkurenčnosti, ki bi dopolnjevala lizbonsko strategijo.

Upoštevaje ključen prispevek malih in srednjih podjetij h gospodarski rasti in zaposlovanju Slovenija pozdravlja vse evropske pobude na tem področju, še zlasti evropski akt za mala podjetja in evropski statut za mala podjetja. V skladu s tem si bo tudi prizadevala za vzpostavitev ugodne podjetniške klime. Zato bo v okviru pobude »bolje oblikovani predpisi« izpostavila pomen zmanjševanja administrativnih ovir za mala in srednja podjetja.

Ker je dokončno oblikovanje notranjega trga ena pomembnejših prednostnih nalog EU, bo Slovenija podprla ukrepe, ki jih predvideva Pregled notranjega trga, potrjen med slovenskim predsedovanjem. V povezavi s cilji podnebno-energetske politike EU in lizbonske strategije bo bistvenega pomena za razvoj notranjega trga tudi oblikovanje trajnostne industrijske politike.

Izboljšanje varstva pravic intelektualne lastnine je pomembna naloga pri ustvarjanju inovacijam prijaznega poslovnega okolja. Slovenija podpira prizadevanja EU, da se oblikuje cenovno sprejemljiv, varen in učinkovit patentni sistem, vključno z enotnim vseevropskim sistemom za reševanje sporov v zvezi s patenti.

Leto 2009 bo Evropsko leto inovativnosti in ustvarjalnosti. Zato je še posebej pomembno, da EU pospešeno nadaljuje delo na področju inovativnosti ter hkrati pomen inovativnosti približa podjetjem in državljanom EU. Slovenija zlasti podpira koncept razvoja vodilnih trgov v EU.

Na področju raziskav bo Slovenija dejavno izvajala t. i. Ljubljanski proces, torej vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora in integriranega modela razvoja raziskovalne kariere, ki ga je sprožila med predsedovanjem.

Slovenija si bo prizadevala, da bo v strateškem programu EU za obdobje 2010–2020 na področju izobraževanja in usposabljanja spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti opredeljeno kot ključni dejavnik v podporo konkurenčnosti gospodarstva, trajnostnega razvoja in povezanosti družbe. To odraža pretekle usmeritve Slovenije kot predsedujoče Svetu EU in je hkrati v skladu s cilji evropskega leta inovativnosti in ustvarjalnosti 2009.

Zavedajoč se pomena uskladitve poklicnega, zasebnega in družinskega življenja, boja proti diskriminaciji in socialne politike, ki je dostopna ter temelji na solidarnosti, se bo Slovenija dejavno vključila v razpravo o prenovljeni socialni agendi. Slednja bo začrtala okvir ukrepov EU na področju socialne politike do leta 2010.

Na področju zdravja bo ključen zakonodajni predlog o pravicah bolnikov v čezmejnem zdravstvenem varstvu. Njegovi cilji so večja pravna jasnost pri dostopu do zdravljenja znotraj EU, zagotavljanje kakovosti zdravstvenih storitev in varnosti bolnikov ter razvoj tesnejšega sodelovanja med zdravstvenimi sistemi. Slovenija si bo prizadevala za uravnotežene rešitve, ki bodo upoštevale odgovornost držav članic za trajnostno delovanje svojih sistemov v skladu s temeljnimi vrednotami, in dodano vrednost, ki jo za evropske državljane, tudi slovenske, pomeni boljša dostopnost do zdravstvenih storitev v drugih državah članicah.

Za EU ostaja ključna prednostna naloga zagotavljanje uspešnega izvajanja projekta GALILEO. V tej luči si bo Slovenija še naprej prizadevala za pridobitev sedeža Nadzornega organa GALILEO.

V okviru Haaškega programa bo Slovenija nadaljevala sodelovanje pri izvajanju ukrepov s področja azila, zakonitih in nezakonitih migracij, vizumske politike, upravljanja z zunanjo mejo EU in boja proti terorizmu ter organizirani kriminaliteti. Pozdravljamo tudi priprave za naslednjo večletno strategijo za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice.

Kot država, ki se je ves čas dejavno zavzemala za hitro uvedbo schengenskega informacijskega sistema tudi za nove članice EU, in kot pobudnica dejavnega spremljanja razvoja prihodnjega informacijskega sistema SIS II si bo Slovenija še naprej prizadevala, da bo ta uveden v dogovorjenem roku.

Na področju pravosodja Slovenija pozdravlja vse nove pobude, katerih cilj je izboljšano sodelovanje med pravosodnimi organi. V okviru že utečenega sodelovanja pa Slovenija poudarja pomen nadaljnjega dela na projektu E-pravosodja, ki bo izboljšal učinkovitost evropskega pravosodnega sistema, tudi s pomočjo sodobne informacijske infrastrukture.

3.

Dejavna vloga Unije v globalnem svetu

Slovenija si bo še naprej prizadevala za krepitev evropske sosedske politike in nadgradnjo odnosov s partnerskimi državami ter spodbujala krepitev t. i. vzhodne dimenzije te politike. Obenem bo podpirala tudi nadaljnjo krepitev sodelovanja v Sredozemlju, tako v okviru Barcelonskega procesa kakor tudi v obliki novega okvira sodelovanja »Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje«.

V skladu s podeljenim mandatom se bodo pričela pogajanja o sklenitvi novega sporazuma med EU in Rusko federacijo, s katerim naj bi še dodatno okrepili medsebojno strateško partnerstvo. Pozornost bo namenjena izvajanju strategije EU za krepitev odnosov z državami Srednje Azije kakor tudi reševanju zamrznjenih konfliktov na Kavkazu in v Pridnestrju. Posebna skrb bo namenjena tudi krepitvi strateškega transatlantskega sodelovanja in nadaljevanju odnosov z drugimi strateškimi partnerji, kot so Japonska, Kitajska, Indija, ASEAN ter latinskoameriške države. Skladno s prednostnimi nalogami EU bo pozornost namenjena tudi spodbujanju regionalnega povezovanja ter krepitvi Afriške unije in drugih regionalnih organizacij.

Slovenija bo še naprej sodelovala pri prizadevanjih EU za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, posebno pozornost pa bo namenila tudi odnosom z Irakom in problematiki razvoja jedrskega programa v Iranu.

Slovenija bo še naprej dejavno sodelovala v operacijah evropske varnostne in obrambne politike, pa tudi pri nadaljnjem razvoju vojaških in civilnih zmogljivosti ter zagotavljanju učinkovitega civilno-vojaškega usklajevanja.

Prav tako si bo Slovenija še naprej prizadevala za krepitev sodelovanja med EU in mednarodnimi organizacijami, zlasti ZN in NATO. Ena izmed prednostnih nalog v tem okviru, pa tudi širše, bo nadaljevanje dejavne promocije in zavzemanje za spoštovanje človekovih pravic po svetu.

Skupaj s partnerji bo Slovenija podpirala prizadevanja za postopno liberalizacijo svetovne trgovine ter za krepitev pravil in upravljanja multilateralnega trgovinskega sistema s poudarkom na potrebah držav v razvoju. Dodatna pozornost bo namenjena tudi ukrepom za večjo skladnost politik za razvoj s širšimi zunanjepolitičnimi interesi, tudi v luči pospeševanja doseganja razvojnih ciljev tisočletja.

PREDNOSTNE NALOGE ZA DELO V SVETU EU V OBDOBJU JULIJ 2008–DECEMBER 2009

RAZVOJ UNIJE

Izvajanje nove Pogodbe

V sklepih Evropskega sveta iz junija 2008 so se države članice po negativnem izidu referenduma o ratifikaciji Lizbonske pogodbe na Irskem zavzele za nadaljevanje ratifikacijskih postopkov v državah, ki pogodbe še niso ratificirale. S tem bi bila izpolnjena zaveza, ki so jo sprejeli evropski voditelji z Berlinsko deklaracijo, da do naslednjih evropskih volitev junija 2009 pripravijo nov skupni temelj oziroma institucionalni okvir za učinkovito delovanje Unije. Republika Slovenija podpira nadaljevanje ratifikacijskih postopkov in čimprejšnjo uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki jo je Državni zbor RS ratificiral 29. januarja 2008.

Možne izhode iz položaja, ki je nastal ob irski zavrnitvi pogodbe, bodo voditelji držav članic iskali na zasedanju Evropskega sveta pod francoskim predsedstvom, v oktobru 2008. Če bo ratifikacija zaključena v vseh državah članicah, se bo nadaljevalo pripravljalno delo za začetek izvajanja določb Lizbonske pogodbe, ki ga je v času svojega predsedovanja pričela Republika Slovenija.

Lizbonska pogodba prinaša namreč vrsto pomembnih institucionalnih in drugih sprememb, kar zahteva intenzivne priprave na njeno izvajanje na več področjih EU. Spremembe so pomembne tako s političnega kot s socialnega, finančnega, gospodarskega in okoljskega vidika.

Če bodo zaključeni ratifikacijski postopki v vseh državah članicah, bo Republika Slovenija dejavno sodelovala pri nadaljevanju pripravljalnega dela za nemoteno uveljavitev Lizbonske pogodbe ter v prihodnje pozornost namenila tudi stabilizaciji institucionalnega okvira in predvsem konkretnim izzivom delovanja Slovenije v okviru EU.

Širitev EU

Širitev ostaja ena izmed prednostnih nalog EU, saj s to politiko EU širi območje miru, stabilnosti, blaginje, demokracije, človekovih pravic in pravne države.

V drugi polovici leta 2008 in v letu 2009 se bodo v skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2007 nadaljevala pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo. Slovenija podpira članstvo obeh držav v EU, pri čemer zagovarja spoštovanje in nujnost izpolnjevanja vseh objektivnih meril za članstvo in drugih pogojev, ki izhajajo iz sklepov Evropskega sveta.

Hrvaška v pogajalskem procesu dobro napreduje, vendar sta nadaljnja hitrost pogajanj in njihov zaključek odvisna od hrvaškega napredka pri izpolnjevanju pogojev za odprtje oziroma zaprtje posameznih pogajalskih poglavij, izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogajalskega okvirja, Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in izvajanja revidiranega Pristopnega partnerstva.

V skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2006 za Turčijo še vedno velja začasna ustavitev pristopnih pogajanj za osem poglavij, ki so povezana z Dodatnim protokolom k Pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo. Dokler Turčija ne bo začela dosledno izvajati Dodatnega protokola, ki pridružitveni sporazum razširja na osem srednje- in vzhodnoevropskih držav ter Ciper in Malto, za osem poglavij ne bo mogla začeti pogajanj, nobenega drugega poglavja pa ne bo mogla začasno zapreti. Evropski svet bo podal pregled izpolnjevanja te obveznosti konec leta 2008 in v letu 2009 na podlagi rednih letnih poročil Evropske komisije o napredku Turčije.

Dejanski napredek kandidatk Hrvaške, Turčije in Makedonije, pa tudi držav Zahodnega Balkana, bo Evropska komisija ponovno ocenila novembra 2008 v okviru t. i. Širitvenega svežnja 2008. Ta bo poleg rednih poročil o vsaki posamezni državi vseboval tudi predloge za politična priporočila, ki bodo podlaga za sklepe Evropskega sveta decembra 2008. Takšno oceno in predloge političnih priporočil bo Evropska komisija izdelala tudi v letu 2009.

Glede na vsebino letošnjega Sporočila o Zahodnem Balkanu, ki ga je Evropska komisija izdala marca 2008, pričakujemo, da bo poročilo novembra 2008 za Makedonijo pozitivno, če bo izpolnila zahtevane obveznosti. V tem primeru naj bi Evropski svet decembra 2008 določil datum za začetek pogajanj te države z EU, kar Slovenija podpira.

Slovenija si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bo Zahodni Balkan ostal prednostna naloga širitvenega procesa, pri čemer se zavzemamo za pospešeno približevanje celotne regije EU. Po (predvidenem) zaključku mreže stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z vsemi državami regije do konca slovenskega predsedovanja Svetu EU se zavzemamo za nadaljnjo konkretizacijo evropske perspektive za državljane Zahodnega Balkana. V zvezi s tem bo Slovenija podprla države Zahodnega Balkana pri izpolnjevanju pogojev za čimprejšnjo uveljavitev brezvizumskega režima z EU.

Širitev evroobmočja

Letošnje leto je deseto jubilejno leto zgodovinske odločitve voditeljev držav EU, da z začetkom leta 1999 enajst držav članic uvede skupno evropsko valuto evro. Ob tej priložnosti je Evropska komisija izdala Sporočilo EMU @10 – uspehi in izzivi po desetih letih ekonomske in monetarne unije. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna. Evro je v letih svojega obstoja dokazal, da je močna in stabilna valuta, druga na svetu, ki se še naprej uveljavlja kot rezervna valuta.

Veliko pozitivnih učinkov uvedbe evra občutijo neposredno državljani EU, na primer nižjo inflacijo, nižje obrestne mere, manj tveganj sprememb deviznih tečajev, odpravo menjave in z njo povezanih stroškov, evro pa je pripomogel tudi h gospodarski rasti in zagotavljanju delovnih mest. Ob tem so znatni pozitivni učinki pri znižanju javnofinančnih primanjkljajev in integraciji trgov, tudi finančnih, kar znižuje stroške poslovanja. Zato ni dvoma, da je širitev območja evra prava usmeritev tudi za naprej. Tako bo sedanjim 15 članicam območja evra že v letu 2009 sledila Slovaška, postopoma pa tudi druge države članice, za katere je prevzem evra obvezen. V letu 2009 bi lahko pričakovali še nekatere postopke za odpravo t.i. odstopanja za katero od novih držav članic, ki bi izpolnila maastrichtska konvergenčna merila ali pogoje za vstop v sistem menjalnih tečajev ERM II. Pri izpolnjevanju meril za prevzem evra je pomembno, da si države prizadevajo za nadaljnji napredek pri fiskalni in strukturni politiki tudi po vstopu v evroobmočje.

Pri delovanju ekonomske in monetarne unije (EMU) so možne in potrebne tudi notranje izboljšave. Možnosti za izboljšano delovanje so na področju upravljanja v območju evra, in sicer pri usklajevanju in nadzoru nacionalnih ekonomskih in proračunskih politik, kar je tudi izziv za večjo usklajenost med Evroskupino in Svetom za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN). Na mednarodni ravni je v prihodnosti pomembno poenotenje pri zastopanju evroobmočja zunaj EU, torej v mednarodnih institucijah in forumih. Na podlagi sporočila Evropske komisije bo v naslednjih mesecih potekala temeljita razprava z državami članicami, znotraj Sveta EU in z Evropskim parlamentom, pri čemer namerava Evropska komisija predložiti tudi nekatere zakonodajne pobude.

Slovenija podpira nadaljnjo širitev evroobmočja ob spoštovanju meril za prevzem evra in enaki obravnavi držav članic. Slovenija soglaša s polno izrabo mehanizmov koordinacije ekonomskih politik v EU. Glede na morebitne zakonodajne pobude Evropske komisije se bodo oblikovala tudi podrobnejša stališča Slovenije.

Celovit pregled proračuna EU

V obdobju 2008–2009 je napovedan celovit in obsežen pregled proračuna EU, ki bo zajemal vse vidike porabe proračunskih sredstev in sistema financiranja. Evropska komisija bo skladno z mandatom Evropskega sveta in Evropskega parlamenta v tem času predlagala svoje videnje možne strukture in usmeritve prihodnjih prednostnih nalog porabe Skupnosti, z oceno, kaj prispeva največjo dodano vrednost in daje najučinkovitejše rezultate. Slovenija bo posebno pozornost namenila prizadevanjem za to, da bo pričakovana reforma proračuna EU omogočila njegovo nadaljnje prestrukturiranje in zadostno financiranje aktualnih in bodočih političnih ciljev Skupnosti, hkrati pa zagotovila vzdržnost javnih financ EU ob nadaljnjih širitvah.

INTEGRIRANA PODNEBNA IN ENERGETSKA POLITIKA

Okvire podnebno-energetske politike EU je začrtal Evropski svet na svojem zasedanju marca 2007. Sprejel je srednjeročne in dolgoročne cilje za obsežno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je nujen pogoj za učinkovit boj proti podnebnim spremembam, ter 20-odstotni cilj za rabo obnovljivih virov energije, ki naj bi prinesel pozitivne okoljske vplive in omogočil večjo samooskrbo EU z energijo. Leto 2008 in 2009 sta v znamenju sprejemanja zakonodajnih aktov za uresničitev teh zelo ambicioznih ciljev.

V tem okviru bodo prednostnega pomena nadaljnje vključevanje energetskih in podnebnih ciljev v lizbonsko strategijo ter sprejetje in začetek izvajanja vrste zakonodajnih aktov s področja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v vseh sektorjih notranjega trga z energijo in novih tehnologij.

Posebnega pomena bo pravočasno sprejetje in začetek izvajanja podnebno-energetskega svežnja, ki obsega Direktivo za prenovo sheme za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, Direktivo o vzpodbujanju obnovljivih virov energije, Direktivo o zajemanju in geološkem shranjevanju CO(2) ter Odločbo o delitvi naporov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v shemo za trgovanje. Navedeni akti iz svežnja se sprejemajo po postopku soodločanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom. Zaradi pomena za mednarodna pogajanja o obdobju po letu 2012 mora biti sveženj sprejet še v tem mandatu Evropskega parlamenta, najpozneje v prvih mesecih 2009. Sveženj je Evropska komisija pripravila konec januarja 2008, za pravočasno sprejetje pa bodo potrebna še velika prizadevanja.

Odločitev za nizkoogljično prihodnost sodi med prednostne politične usmeritve naše države. Vse zgoraj naštete teme so zaradi pričakovanih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov izrednega pomena za Slovenijo.

Podnebne spremembe

Podnebne spremembe zaradi negativnih posledic in nujnosti takojšnjega učinkovitega ukrepanja ostajajo zelo visoko na dnevnem redu svetovne, evropske in slovenske politike. EU bo imela še naprej vodilno vlogo v okviru mednarodnih pogajanj in bo v zvezi s tem morala sprejeti konkretne ukrepe na evropski ravni.

Pogajalski proces za sklenitev globalnega celovitega podnebnega sporazuma za obdobje po letu 2012 v okviru ZN se je močno okrepil. Na srečanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) decembra 2007 na Baliju je bil sprejet časovni načrt, ki predvideva, da mora biti sporazum sklenjen do decembra 2009 v Kobenhavnu. Pomemben vmesni korak bo letošnje decembrsko srečanje pogodbenic Konvencije v Poznanu. Priprave na oba dogodka v Svetu EU že intenzivno potekajo. Vzporedno z naštetim bodo potekale tudi razprave s ključnimi mednarodnimi partnerji. Posebna pozornost bo namenjena državam v razvoju.

Zaradi izpolnjevanja ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zaradi verodostojnosti na mednarodni ravni bo morala EU pravočasno sprejeti ukrepe iz podnebno-energetskega svežnja. Prenovljena shema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov bo morala začeti delovati v letu 2013. Sprejete rešitve bodo morale biti stroškovno učinkovite in preprečiti selitev energetsko intenzivnih industrij v tretje države z ohlapnejšimi okoljskimi standardi. Pri tem pa bo treba upoštevati tudi pravičnost porazdelitve bremen zmanjševanja emisij med vse države članice EU.

Za doseganje ambicioznih okoljskih ciljev bo poleg podnebno-energetskega svežnja treba sprejeti še kar nekaj ukrepov na različnih področjih: dosledno bo treba izvajati Akcijski načrt za energetsko učinkovitost in v zvezi s tem sprejeti dodatne akte s področja učinkovite rabe energije, treba bo podpirati razvoj novih tehnologij z nizkimi emisijami, sprejeti ukrepe na področju prometa. Tako bo k zastavljenim ciljem pomembno prispevala tudi Direktiva o vključevanju emisij iz letal v shemo za trgovanje, ki bo sprejeta istočasno kot navedeni sveženj ter predpisa s področja avtomobilske industrije – Uredba CO2 in vozila ter Uredba Euro VI. Ob tem namerava Evropska komisija pripraviti tudi druge zakonodajne predloge: za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz tovornega prometa, za zmanjšanje emisij iz ladijskega prometa in za omejitev emisij dušikovega oksida iz letal.

Slovenija se zaveda, da je grožnja podnebnih sprememb ena največjih, s katero se sooča današnji svet. Ukrepati je treba hitro in na vseh ravneh. Zato sta ključnega pomena pravočasni sprejem mednarodnega sporazuma in podnebno-energetskega svežnja in nujno dosledno izvajanje vseh ustreznih že sprejetih zavez. Če želimo uspeti, morajo mednarodni sporazum podpisati vse države sveta, razvite in države v razvoju, ter prevzeti svoj delež prizadevanja. Podnebno-energetski sveženj je dobro izhodišče in podlaga za dogovor med državami članicami EU do konca letošnjega leta. V nadaljnjih pogajanjih je treba upoštevati različna izhodišča držav članic, njihove nacionalne okoliščine, zmožnosti in dosežke ter potrebe po trajnostni gospodarski rasti v Skupnosti.

Vendar pa zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ne bo dovolj, uvesti je treba tudi ukrepe za prilagajanje na že nastale spremembe in tiste, ki se jim ne bo mogoče izogniti. Evropska komisija bo na podlagi obširne javne razprave o Zeleni knjigi o prilagajanju podnebnim spremembam pripravila Belo knjigo, ki bo obsegala ukrepe za zagotavljanje prilagajanja podnebnim spremembam na različnih področjih (npr. za industrijo, kmetijstvo, energetiko, ribištvo, gozdarstvo, turizem, socialno politiko). Večji poudarek bo dan raziskavam, investicijam, pa tudi varovanju ekosistemov ter potrebnosti vključitve prilagajanja v druge ustrezne politike Skupnosti. Ukrepi v Beli knjigi bodo obsegali tudi spremembe obstoječih politik Skupnosti. Izhajajoč iz Bele knjige namerava Evropska komisija v letu 2009 pripraviti tudi potrebne zakonodajne akte.

Na mednarodni ravni bo pozornost namenjena ustreznim razvojnim politikam in programom, ki bodo podpirali doseganje želenih okoljskih ciljev v državah v razvoju, ki so najbolj občutljive na podnebne spremembe.

Prilagajanje podnebnim spremembam je izrednega pomena tudi za Slovenijo. V tem okviru je pomembno zlasti trajnostno in celostno upravljanje z vodnimi viri in gozdnimi ekosistemi, ustrezno prostorsko načrtovanje, vloga urbanih območij v prilagajanju in zmanjševanju ogroženosti, trajnostna raba in ohranjanje naravnega bogastva, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter informiranje in ozaveščanje o posledicah podnebnih sprememb in možnostih prilagajanja nanje.

V skladu s sklepi Evropskega sveta bodo do decembra 2008 pripravljena priporočila o ustreznem nadaljnjem ukrepanju glede vpliva podnebnih sprememb na mednarodno varnost. Poudarek bo predvsem na krepitvi sodelovanja s tretjimi državami in regijami. Navedene dejavnosti bodo še podkrepile prizadevanja EU za čimprejšnji sporazum za obdobje po letu 2012 v zvezi s podnebnimi spremembami.

Energija

Druga polovica leta 2008 in leto 2009 bosta odločilna za nadaljnji razvoj predlogov na področju energije in podnebnih sprememb. V navedenem obdobju bo pozornost posvečena tudi nadaljnjemu izvajanju Akcijskega načrta 2007–2009: Energetska politika za Evropo, ki ga je potrdil Evropski svet marca 2007.

Evropska komisija je 23. januarja 2008 predstavila podnebno-energetski zakonodajni sveženj, del katerega je tudi Direktiva o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov. Slovenija ostaja ambiciozna in upa na sprejetje celotnega podnebno-energetskega svežnja še v tem mandatu Evropskega parlamenta (najpozneje aprila 2009). Slovenija je v času svojega predsedovanja opravila več podrobnih obravnav direktive in pripravila poročilo o napredku. Pričakuje se, da bodo v času francoskega predsedovanja potekala nadaljnja pogajanja s ciljem doseči dogovor do decembra 2008. Slovenija se zavzema za primerno rešitev enega od ključnih vprašanj direktive, tj. trgovanja s potrdili o izvoru, in sicer tako, da bi lahko države članice pri tem zaščitile tudi uspešnost lastnih podpornih shem. Glede 10-odstotnega deleža biogoriv Slovenija podpira določitev trajnostnih meril in tržno dostopnost druge generacije biogoriv.

V luči doseganja ambicioznih podnebnih ciljev je Svet EU v prvi polovici leta 2008 potrdil tudi Strateški načrt za energetsko tehnologijo, ki vključuje obširen načrt za oblikovanje nove evropske agende za energetsko raziskovanje. Naslednje obdobje bo posvečeno izvajanju tega načrta. Komisija v načrtu predvideva vzpostavitev več novih prednostnih evropskih industrijskih pobud, ki se bodo osredotočile na razvoj tehnologij, konec junija pa se bo ustanovila tudi upravljalno-usmerjevalna skupina na visoki ravni.

Za doseganje cilja 20-odstotne večje energetske učinkovitosti do leta 2020 se bo nadaljevalo tudi delo na izvajanju Akcijskega načrta o energetski učinkovitosti. Francosko predsedstvo je že napovedalo, da bo poleg podnebno-energetskega svežnja temu posvetilo največ pozornosti. V tem sklopu se pričakuje preoblikovanje Direktive za označevanje gospodinjskih aparatov in Direktive o energetski učinkovitosti stavb. V Direktivi o energetski učinkovitosti stavb so za nove stavbe in pri večji prenovi obstoječih stavb predpisane obvezne energetske izkaznice stavb in zahtevane minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb.

Posebna pozornost na področju učinkovite rabe energije bo namenjena tudi oblikovanju mednarodnega partnerstva za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti. K temu naj bi pristopilo kar največ držav, deklaracija pa je odprta za podpis od junija 2008.

Za konkurenčen in enoten energetski trg bo ključno nadaljevanje iskanja končnega dogovora med institucijami glede zakonodaje o notranjem trgu z elektriko in zemeljskim plinom (tretji zakonodajni sveženj za notranji energetski trg), ki naj bi bil dosežen še v tem mandatu Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Slovenija je v času svojega predsedovanja po predložitvi kompromisnega predloga skupaj z Evropsko komisijo dosegla dogovor o ključnih elementih na vseh petih zakonodajnih predlogih v obravnavi.

Evropska komisija bo novembra 2008 predstavila tudi 2. strateški energetski pregled s posebnim poudarkom na zanesljivosti oskrbe. Ta bo prispeval k oblikovanju priporočil za prihodnji razvoj politik ter k pripravi Akcijskega načrta 2010–2012: Energetske politike za Evropo. V pregledu bo zlasti preučeno, kako bi se lahko zanesljiva oskrba EU z energijo okrepila s popolnoma delujočim notranjim trgom, izboljšanimi in razvejanimi infrastrukturami in povezavami, vključno s skladiščenjem in terminali za utekočinjeni zemeljski plin, boljšim upravljanjem zalog, solidarnostnimi mehanizmi, raznovrstnejšo mešanico energijskih virov, tehnološkim razvojem, ki bi pripomogel pri uveljavljanju obnovljivih virov na trgu in zmanjševanju emisij ogljika iz energijskih virov (npr. tehnologije zajema in shranjevanja ogljika). V pregled bodo vključeni tudi mednarodna razsežnost energetske politike ter vsi zadevni dvostranski in večstranski sporazumi, ki prispevajo k zanesljivi oskrbi EU.

Evropska komisija bo v novi direktivi predstavila tudi revizijo zakonodaje o naftnih zalogah. Predlog nove direktive o naftnih zalogah za spopadanje z izrednimi razmerami v EU bo nadomestil veljavno zakonodajo, ki je delno še iz šestdesetih let prejšnjega stoletja (leta 2006 kodificirana kot Direktiva 2006/67). Namenjen je oblikovanju celovitega orodja politike za spopadanje z motnjami pri dobavi nafte, ki prizadenejo EU, na način, ki ustreza dejanskim okoliščinam.

Slovenija bo dejavno vključena tudi v nadaljevanje dela po nedavno objavljenem Sporočilu Evropske komisije z naslovom Usmeritveni jedrski program, razpravo na Evropskem jedrskem forumu (ENEF) ter rezultate dela skupine visokih predstavnikov za jedrsko varnost in ravnanje z odpadki.

RAST IN DELOVNA MESTA

Spodbujanje trajnostne gospodarske in socialne reforme v Evropi v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta bo še naprej v središču načrtov politik Evropske komisije ter dela Sveta EU. Zaradi vpliva svetovnih pretresov na evropsko gospodarstvo in povečanja cen surovin bo morala EU poglobiti svoje strukturne reforme tako na ravni EU kakor na ravni držav članic.

Drugi triletni cikel lizbonske strategije (2008–2010)

Spomladanski Evropski svet 2008 je uspešno začel drugo triletno obdobje, ki mora postati obdobje izvajanja lizbonske strategije in uresničevanja postavljenih ciljev. Evropski svet 2008 je potrdil Integrirane smernice za drugo triletno obdobje ter soglašal, da izbrane štiri prednostne naloge ostajajo pomemben element pri pospeševanju rasti in delovnih mest. Naslednji predsedujoči trio bo prednostno spodbujal izvajanje lizbonskih reform.

Kljub poudarku na izvajanju pa se bo v naslednjem triletnem obdobju morala začeti tudi razprava o prihodnosti lizbonske strategije. Po desetletju izvajanja uspešnih ekonomskih in strukturnih reform teh ne smemo opustiti, pač pa jih premišljeno strateško nadaljevati, s ciljem okrepiti tako notranjo kot zunanjo konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti

Lizbonski program Skupnosti 2008–2010 na ravni EU smiselno dopolnjuje nacionalne programe reform. Prihodnji trio bo v okviru svojih pristojnosti nadaljeval delo na izbranih 10 prednostnih področjih, ki so bila izpostavljena v Lizbonskem programu, ter zagotovil, da se bo vsako leto poročalo o napredku.

Izvajanje nacionalnih programov reform

Države članice bodo v drugi polovici leta 2008 pripravile poročila o izvajanju nacionalnih programov reform, na podlagi katerih bo Evropska komisija pripravila skupno poročilo o izvajanju programov reform v EU. Poročilo bo kot ponavadi objavljeno decembra in bo podlaga za spomladanski Evropski svet 2009.

MAKROEKONOMSKA VPRAŠANJA

Izboljšano usklajevanje ekonomskih politik

Za zagotavljanje vzdržne gospodarske rasti v EU je usklajevanje ekonomskih politik med državami članicami ključnega pomena, kar še toliko bolj velja v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah na globalni ravni. Priporočilo Sveta o širokih smernicah ekonomskih politik za obdobje 2008–2010 ne spreminja smernic, ki so veljale za obdobje 2005–2008, saj je bilo v razpravah ugotovljeno, da so te ustrezne, zaradi spremenjenega okvira v času od sprejema prejšnjih pa se je spremenilo spremljevalno besedilo. Nadaljevala se bo racionalizacija obravnave ocen programov stabilnosti in konvergenčnih programov. Svet bo skrbel za učinkovito in racionalno vodenje teh postopkov. Pri ocenjevanju nacionalnih programov reform, ki bo potekalo v okviru integriranih smernic in posebnih priporočil za države članice, so prav tako potrebne izboljšave.

Instrumenti politik morajo biti skupaj z učinkovitimi širšimi smernicami ekonomskih politik in priporočili za posamezne države usmerjeni k spodbujanju stabilnega gospodarskega razvoja v vseh državah članicah ter k doseganju visoke stopnje skladnosti, zlasti v tistih državah članicah, ki so del evroobmočja. Nadzor ekonomskih politik naj bi v večji meri vključeval tudi strukturne reforme ter makroekonomska neravnotežja.

Slovenija podpira tesno sodelovanje držav članic pri usklajevanju ekonomskih politik kakor tudi racionalizacijo postopkov multilateralnega nadzora. Soglaša s polno izrabo mehanizmov koordinacije ekonomskih politik v EU.

Finančna stabilnost

Obravnava finančne stabilnosti je bila v ospredju razprav na najvišjih evropskih in mednarodnih ravneh v drugi polovici 2007, nadaljevala pa se je v letošnjem letu in bila tudi visoko na dnevnem redu v času našega predsedovanja. Glede na pretrese na finančnih trgih, ki trajajo od izbruha krize na ameriškem trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil avgusta lani, so bile redno obravnavane razmere na finančnih trgih in posledice za gospodarstvo ter potrebni ukrepi za regulacijo in nadzor finančnih trgov. Bistvo ukrepov je ureditev razmer, prednostno pa povrnitev zaupanja v finančne trge, saj je prav to zelo načeto. V času slovenskega predsedovanja so bili posodobljeni časovni načrti obravnave in sprejemanja ukrepov na različnih področjih regulacije in nadzora finančnih trgov, in sicer: t. i. Lamfalussyjev časovni načrt za urejanje in nadzor finančnih storitev (osnovni sprejet decembra 2007), časovni načrt za zagotavljanje finančne stabilnosti EU in časovni načrt kot odziv na pretrese na finančnih trgih (oba osnovna sprejeta oktobra 2007). Podpisan in uveljavljen je Memorandum o sodelovanju pri čezmejni finančni stabilnosti med ministrstvi za finance, centralnimi bankami in nadzorniki finančnih trgov v državah članicah EU, ki je bil usklajen pod slovenskim predsedstvom. Izvajanje tega memoranduma bo v prihodnje med velikimi izzivi. Časovni načrti, ki so sistemskega značaja, eden pa je še posebej spodbujen s pretresi na finančnih trgih, okvirno začrtujejo delo različnih institucij, Sveta EU, Evropske komisije, nadzornikov, centralnih bank držav članic itd. za obdobje do konca leta 2009. Svet EU si bo v skladu s časovnimi načrti prizadeval doseči konkretne rezultate.

Področja, ki jih je treba zaradi pretresov na finančnih trgih posebej obravnavati in dodatno analizirati na ravni EU in na mednarodni ravni, so vprašanja preglednosti za vlagatelje, trge in regulatorje, standardov vrednotenja, vključno z nelikvidnimi sredstvi, bonitetni okvir, obvladovanje tveganj in nadzor v finančnem sektorju ter delovanje trga, vključno z vlogo bonitetnih agencij.

Delo bo potekalo tudi v okviru t. i. Lamfalussyjevega procesa sprejemanja in izvajanja zakonodaje na področju finančnih storitev, vključno s finančnim nadzorom. Pomembna je vključitev razsežnosti EU v mandat nacionalnih nadzornikov, izboljšave delovanja EU-odborov nadzornikov finančnih trgov in nadzor finančnih skupin v okviru kolegijev nadzornikov. Nadaljevati bo treba razpravo o delitvi bremen v primeru finančnih kriz čezmejnih finančnih institucij, ko so potrebna tudi nacionalna proračunska sredstva, upoštevaje ekonomske učinke krize v prizadetih državah in nadzorni okvir države gostiteljice in gostujoče države.

V okviru dela na finančni stabilnosti bo spomladi 2009 izvedena obsežna simulacija čezmejne finančne krize. Delo bo potekalo tudi na jamstvenih shemah za depozite, ki so za zaupanje v finančne trge izrednega pomena. Zaradi zagotavljanja makroekonomske stabilnosti bo treba redno spremljati položaj na finančnih trgih pa tudi izvajanje ukrepov, ki jih določajo časovni načrti za izboljšanje učinkovitosti in konvergence finančnega nadzora, dopolnitve bonitetnega okvira v bančnem sektorju in izboljšanje okvira EU za finančno stabilnost, vključno z ureditvijo upravljanja kriz. Na ta vprašanja se bo vrnil tudi Evropski svet, najpozneje jeseni letos.

V okviru ureditve finančne stabilnosti lahko navedemo tudi dva pomembna zakonodajna predloga, in sicer nadaljevanje dela na predlogu direktive Solventnost II ter za jesen napovedanem predlogu Evropske komisije glede sprememb direktive o kapitalskih zahtevah za kreditne institucije.

Slovenija si bo še naprej prizadevala za ustrezno obravnavo položaja na finančnih trgih ter izvajanje zastavljenih ukrepov v skladu s sprejetimi časovnimi načrti. Prav tako se bo zavzemala za napredek pri sprejemanju zakonodajnih predlogov s tega področja. V tem okviru so za Slovenijo še posebej pomembna vprašanja regulacije nadzora čezmejnih finančnih skupin ter delitve bremen ob težavah finančnih institucij.

EU v sodelovanju z mednarodnimi partnerji (predvsem pod okriljem Mednarodnega denarnega sklada in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj – OECD) razvija skupni pristop glede državnih premoženjskih skladov, upoštevaje nacionalne posebnosti v skladu s petimi načeli, ki jih je EU že sprejela v letošnjem letu. Cilj na tem področju je sklenitev mednarodnega prostovoljnega dogovora o kodeksu ravnanja glede državnih premoženjskih skladov in določitev načel za države prejemnice. Glede državnih premoženjskih skladov Slovenija podpira usklajen pristop, ki ne posega v nacionalne posebne pravice in obstoječa pooblastila za zaščito legitimnih javnih ciljev in interesov, pač pa omogoča uskladitev pričakovanj v zvezi z njihovo povečano preglednostjo, predvidljivostjo in odgovornostjo ter vpliv EU pri iskanju globalnih rešitev.

Kakovost in vzdržnost javnih financ

Eden od pomembnejših izzivov za EU na makroekonomskem področju je doseči nadzor nad porabo javnih sredstev ter zagotoviti dolgoročno fiskalno vzdržnost in učinkovitost javnih financ. Kakovost javnih financ je ključ za zagotavljanje gospodarske rasti in zaposlenosti v skladu z lizbonsko strategijo. Na ravni EU je treba spodbujati usklajevanje različnih reformnih procesov (npr. pokojninske reforme in reforme trga dela) in podpirati dejavno vključenost ter vseživljenjski pristop k človeškemu kapitalu. Ob tem je treba podrobneje oceniti tudi učinkovitost in uspešnost javne porabe za raziskave in razvoj ter izobraževanje glede na tesno povezavo med visokošolskim izobraževanjem ter produktivnostjo in rastjo.

Svet bo ta vprašanja ponovno obravnaval v prvi polovici leta 2009, in sicer z analizo sestave javne porabe, preučil pa bo tudi s tem povezane probleme staranja prebivalstva. Na Evropskem svetu spomladi 2009 pričakujemo obravnavo letnega poročila ter ambiciozne sklepe na temo kakovosti javnih financ. Drugo poročilo (jeseni 2009) bo namenjeno pregledu dolgoročne vzdržnosti javnih financ v državah članicah.

Pakt stabilnosti in rasti

Makroekonomska stabilnost omogoča boljše spopadanje z dolgoročnimi izzivi, kot so staranje prebivalstva, globalizacija, podnebne spremembe, finančna stabilnost. V okviru proračunske ureditve EU, določene v revidiranem Paktu stabilnosti in rasti, so za to predvideni ustrezni instrumenti. Svet EU se zavezuje k nadaljnjemu izvajanju revidiranega Pakta stabilnosti in rasti. Zavzemal se bo za konsistentnost med srednjeročnimi zahtevami fiskalnih politik in izzivi dolgoročne vzdržnosti javnih financ držav članic. Pri tem bo v letu 2009 ključen dogovor o metodologiji določanja in ocenjevanja novih srednjeročnih ciljev, ki bo vključeval implicitne obveznosti zaradi staranja prebivalstva.

Boljše splošno proračunsko stanje v EU daje manevrski prostor za sprožitev samodejnih stabilizatorjev v primeru poslabšanja gospodarskega položaja. V zadnjem letu je bila dosežena znatna javnofinančna konsolidacija v EU in po juliju 2008 bo Madžarska edina država v postopku čezmernega proračunskega primanjkljaja. S tem se pozornost fiskalnih politik usmerja na strukturni položaj javnih financ. Države, ki so uresničile svoje srednjeročne cilje, bi morale ohraniti stabilen strukturni položaj, druge države pa bi morale v skladu z mnenji Sveta o programih stabilnosti in konvergenčnih programih začeti hitreje zmanjševati proračunski primanjkljaj in javni dolg.

Slovenija podpira dosledno spoštovanje Pakta stabilnosti in rasti in njegovo nadaljnjo uporabo. Zavzema se za večji poudarek preventivnemu delu tega pakta ter za dodatno pozornost kakovosti in dolgoročni vzdržnosti javnih financ držav članic, tako v primeru postopkov pri čezmernih primanjkljajih kot pri preprečevanju primanjkljaja.

Statistika

Glavna naloga statistike v EU je zagotoviti, da bodo na voljo visokokakovostne, zanesljive in relevantne uradne statistične informacije. Pri tem je treba upoštevati več vidikov:

-

načela Kodeksa ravnanja evropske statistike,

-

potrebe uporabnikov statističnih podatkov in

-

potrebe po novih podatkih.

Po drugi strani pa je treba skrbeti tudi za zmanjševanje upravnih bremen na strani poročevalcev ter za ustrezno razmerje med stroški in učinkovitostjo. S tem so povezana prizadevanja za poenostavitev statističnih zahtev s prerazporejanjem prednostnih nalog in za boljšo uporabo že obstoječih podatkov.

Slovenija se bo preko svojih predstavnikov vključevala v pripravo zakonodajnih aktov na področju statistike že na samem začetku, torej ko bo predlagatelj potrebo predstavil, ter dejavno sodelovala v postopku sprejemanja predlogov pravnih predpisov. Pri tem bo sledila predstavljenim ciljnim smernicam. Med pomembnejšimi dosjeji, ki se bodo najverjetneje obravnavali še v letu 2009, so:

-

Uredba o evropski statistiki (ki se že obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU; obravnava bo morda zaključena v drugi polovici 2008, lahko pa še pozneje);

-

Uredba o statistiki Skupnosti glede zunanje trgovine z državami nečlanicami (ki se že obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU);

-

Uredba o spremembi Uredbe (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami (ki se že obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU);

-

Uredba o statistiki fitofarmacevtskih sredstev (ki se trenutno že obravnava na delovni skupini Sveta EU, sprejem pa se lahko zavleče v leto 2009);

-

Uredba o statistiki rastlinskih pridelkov (obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU se bo predvidoma začela v drugi polovici leta 2008);

-

Uredba o statistiki turizma (kjer se šele pričakuje predlog Evropske komisije);

-

Uredba o statistiki informacijske družbe (kjer se šele pričakuje predlog Evropske komisije).

KONKURENČNOST

EU si je z lizbonsko strategijo zadala cilj postati najbolj konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo do leta 2010. Ambicije so velike, zato je pomembno, kakšne dejavnosti si zastavimo na poti do tega cilja.

Dejavnosti morajo spodbujati vse ukrepe in pobude, notranje in zunanje, s katerimi se prispeva k izboljšanju in varovanju evropske konkurenčnosti v globalnem smislu in ki bodo Evropo naredile ne samo eno od možnih lokacij, kamor bi vlagatelji lahko investirali svoj kapital, ampak prvo, kamor bi ga sploh želeli investirati.

Zunanja razsežnost konkurenčnosti

Naslednje predsedujoče države članice nameravajo nadaljevati izvajanje Sporočila Komisije: Globalna Evropa, saj je potrebno, da EU enotno pristopi k oblikovanju svoje globalne vizije in jo razvija vzporedno s svojo interno strategijo konkurenčnosti. Ena izmed prednostnih nalog bo zato okrepitev zunanje konkurenčnosti EU in spodbujanje liberalnih trgovinskih politik, ki so njeno glavno gonilo.

Evropska politika mora spodbujati gospodarstvo, da se osredotoči na proizvajanje izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo, uvaja nove inovativne tehnologije ter zaposluje visoko izobraženo delovno silo. EU mora voditi v t. i. »tekmi za vrh« in postavljati standarde, ki omogočajo nadaljnji razvoj ne samo evropskega, ampak tudi svetovnega gospodarstva.

Politika malih in srednjih podjetij (MSP)

MSP imajo glavno vlogo pri zagotavljanju rasti in zaposlovanja v EU, zato mora biti načelo dajanja prednosti majhnim (angl. »Think Small First«) vključeno tudi v zakonodajni okvir ter politike, ki so namenjene spodbujanju MSP. Dejavnosti na področju politike podpore MSP bodo temeljile na prihajajočem evropskem aktu za mala podjetja, ki bo izdan začetek julija 2008 in bo na integralen način zajel vizijo razvoja podpornih instrumentov za MSP, vključno z izboljšanjem dostopa do finančnih sredstev, dostopom na trg ter ukrepi za kakovostno rast podjetij. Poudarek v okviru razvoja podjetništva bo šel tudi v smeri podjetniškega izobraževanja na vseh stopnjah šolskega sistema ter promocije podjetništva.

Slovenija pozdravlja prizadevanja EU na tem področju in si tudi sama prizadeva za vzpostavitev ugodne podjetniške klime za razvoj MSP, tudi s pomočjo instrumentov, ki jih nudi EU.

Industrijska politika

Industrijska politika ima ključno vlogo v okviru prizadevanj EU za doseganje lizbonskih ciljev, poleg tega pa je pomemben dejavnik pri reševanju podnebnih sprememb.

Naslednji predsedujoči trio se bo posvetil predvsem trajnostni industrijski politiki. Sporočilo bo Evropska komisija objavila junija 2008, obravnavano pa bo pod francoskim predsedstvom. Dokument se bo v paketu s trajnostno potrošnjo in proizvodnjo navezoval na trajnostno usmerjeno obnašanje potrošnikov, usmeritve proizvodnje k okolju prijaznemu delovanju ter na ekoindustrije in energetsko intenzivne industrije v povezavi z dostopom do strateških virov.

Nadaljevalo se bo uresničevanje usmeritev iz Sporočila o sodobni industrijski politiki iz leta 2005, saj bo Evropska komisija v skladu s tem okvirjem tudi v prihodnje pripravljala sektorske oziroma horizontalne pobude. Med drugim bo posebna pozornost namenjena spodbujanju konkurenčnosti v obrambni industriji. Na tem področju sta trenutno v prvi obravnavi dva predloga direktiv, ki se nanašata na javna naročila v obrambnem sektorju ter na vzpostavitev notranjega trga za obrambne proizvode.

Politika konkurence

Za sprostitev potenciala podjetij bo Evropska komisija pospešeno ukrepala na področju konkurence, zlasti na podlagi preiskav sektorjev, strožjega izvajanja protimonopolne politike in državnih pomoči v sektorjih, ki so poglavitnega pomena za uspeh lizbonske strategije (kot so mrežne gospodarske panoge, finančne storitve ter informacijske in komunikacijske tehnologije).

Bolje oblikovani predpisi

Pobuda za bolje oblikovane predpise je sestavni del lizbonske strategije, ki ostaja pomembno področje delovanja v institucijah EU. Z intenzivnim izvajanjem boljše priprave predpisov lahko znatno prispevamo k uresničevanju ciljev povečanja gospodarske rasti ter boljših delovnih mest, v Sloveniji in EU.

Med prednostnimi dejavnostmi ostaja tudi nadaljevanje evropskega projekta za 25-odstotno zmanjšanje administrativnih stroškov do leta 2012. V januarju 2009 bo Evropska komisija pripravila tretje strateško poročilo o izvajanju akcijskega programa za zmanjševanje upravnih obremenitev in ocenila doseženi napredek na tem področju.

Evropska komisija namerava v letu 2009 tudi predstaviti številne nove predloge za sprejemanje hitrih zakonodajnih ukrepov in predlogov za poenostavitev zakonodaje.

Vzporedno s temi dejavnostmi se bo nadaljevalo ozaveščanje o usklajevanju, spremljanju, izboljševanju in pospeševanju procesa za boljšo pripravo predpisov, spodbujanje zgodnejšega vključevanja zainteresirane javnosti v proces priprave predpisov ter stalnega zbiranja predlogov za odpravo administrativnih ovir.

Slovenija podpira prizadevanja EU pri zmanjševanju administrativnih ovir za mala in srednja podjetja na ravni evropske zakonodaje in daje prednost reševanju tega vprašanja tudi na nacionalni ravni.

Carina

Delovna skupina Sveta za carinsko unijo (zakonodajo in politiko) se bo ukvarjala s carinskimi vidiki boja proti ponarejenemu blagu in izvajanja varstva pravic intelektualne lastnine. Leta 2008 se bo iztekel v letu 2005 potrjeni akcijski načrt, zato ga bo treba prenoviti. Naslednja predsedujoča, Francija, je omenjeno področje razglasila za eno od svojih sektorskih prednostnih nalog.

Sklepi Sveta o strategiji za razvoj carinske unije bodo podlaga za oblikovanje nove carinske strategije, pri čemer bo treba posebno pozornost nameniti usklajenemu pristopu pri uvajanju projektov e-carine in novih postopkov po posodobljenem carinskem zakoniku. Da bi posodobljeni carinski zakonik, ki je bil sprejet februarja 2008, lahko začeli uporabljati in izvajati, mora Svet dokončno rešiti vprašanja o centralnem carinjenju ter uveljaviti izvedbeno uredbo za izvajanje novega carinskega zakonika.

Med redne naloge Sveta sodi tudi izvajanje že sklenjenih sporazumov o medsebojnem carinskem sodelovanju in spremljanje pogajanj za nove sporazume, bodisi samostojne ali v okviru širših dogovorov (npr. sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo). V okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) se bodo nadaljevala pogajanja o sklenitvi protokola o nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki. Če bo pogajalski krog iz Dohe uspešno zaključen, pa bo treba v okviru skupnostne zakonodaje uveljaviti novi sporazum STO o olajševanju trgovine.

Turizem

Turizem je pomemben gospodarski sektor, ki precej prispeva k zaposlovanju in nastanku novih delovnih mest, zato je za njegov nadaljnji razvoj potrebna strateška vizija, ki se bo oblikovala v okviru Evropskega turističnega foruma. V letu 2008 ga bo gostila Francija.

Strategija notranjega trga

Prihodnji trio bo veliko pozornosti namenil utrjevanju notranjega trga EU, ki je ključnega pomena za razvoj notranje in zunanje konkurenčnosti EU. Podlaga za delo bosta Pregled notranjega trga in strategija, ki jo je potrdil spomladanski Evropski svet 2008. Delo v Svetu EU se bo nadaljevalo s sprejemanjem zakonodajnih in nezakonodajnih aktov, predvidenih v Pregledu notranjega trga, ki so pomemben element na poti do polne uresničitve notranjega trga.

Uskladitev sektorske zakonodaje na področju notranjega trga blaga bo potekala v skladu z zakonodajnim okvirom oziroma svežnjem za proizvode, ki je bil sprejet v letu 2008. Za posodobitev enotnega trga za blago bo Evropska komisija pripravila več sektorskih direktiv t. i. novega pristopa. Tako se bo delo v Svetu EU nadaljevalo na področju varnosti igrač, kozmetike in gradbenih proizvodov. V letu 2009 tudi poteče rok za prenos Direktive o storitvah v nacionalno zakonodajo – zato je pravočasno in kakovostno izvajanje prednostna naloga vseh držav članic.

V okviru tehnične uskladitve na področju motornih vozil se bo nadaljevalo delo na predlogu uredbe o splošni varnosti motornih vozil in o pnevmatikah, ki naj bi ga Evropska komisija predstavila konec meseca maja letos. Predlog uredbe bo rezultat projekta CARS 21 in del integralnega pristopa pri prizadevanjih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida iz osebnih vozil. Predlog uredbe naj bi uveljavljal sistem elektronskega nadzora stabilnosti vozila (ESC) in druge napredne sisteme za zaviranje. Predlog naj bi hkrati omogočil večjo preglednost predpisov na tem področju, saj naj bi v obdobju med leti 2014 in 2016 razveljavil petdeset obstoječih direktiv.

Pri spremljanju pregleda politike enotnega trga bo ključnega pomena vzpostaviti skupna partnerstva med Evropsko komisijo in državami članicami za uporabo in izvajanje zakonodaje s področja enotnega trga ter jasno opredeliti vloge in deljene odgovornosti Evropske komisije ter držav članic v smislu delovanja enotnega trga.

Intelektualna lastnina

Izboljšanje varstva pravic intelektualne lastnine je pomembna naloga pri ustvarjanju inovacijam prijaznega poslovnega okolja. Delo v Svetu EU bo zato nadaljevalo prizadevanja za dosego napredka pri oblikovanju učinkovitega pravnega okvira za varstvo pravic intelektualne lastnine v EU. Eden od ciljev teh prizadevanj je oblikovati cenovno sprejemljiv, varen in učinkovit patentni sistem, vključno z enotnim vseevropskim sistemom za reševanje sporov v zvezi s patenti. Delo v Svetu EU se bo nadaljevalo tudi na poenotenju ureditve varstva avtorske in sorodnih pravic, pa tudi na učinkovitejšem uveljavljanju pravic industrijske lastnine.

Evropska komisija ima v načrtu predstaviti celovito strategijo na področju intelektualne lastnine. Sporočilo bo predstavila poleti 2008.

Finančne storitve