Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste

3808. Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste

Na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena, prvega odstavka 7. člena in prvega odstavka 54. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZCestV in 42/09) izdaja minister za promet v soglasju z ministrico za notranje zadeve in ministrom za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o cestnih priključkih na javne ceste

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen pravilnika in področje uporabe)

(1)

Ta pravilnik določa minimalne tehnične zahteve za umestitev oziroma načrtovanje, projektiranje, gradnjo in vzdrževanje cestnih priključkov na javne ceste, z namenom zagotavljanja prometne varnosti in predpisane prepustnosti.

(2)

Javne ceste so opredeljene v predpisih s področja javnih cest.

(3)

Priključek na javno cesto (v nadaljnjem besedilu: priključek) je projektno-tehnična in gradbena ureditev priključevanja ciljno-izvornega prometa na javno cesto.

(4)

Pri umestitvi, načrtovanju in projektiranju priključkov na javne ceste se glede sestave, vsebine in oblike projektne dokumentacije uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo izdelovanje projektne dokumentacije, določbe predpisov o javnih cestah in varnosti cestnega prometa, določbe predpisov o projektiranju cest in prometni signalizaciji in opremi cest ter tehnične specifikacije za ceste, katerih uporaba je predpisana kot obvezna, če s tem pravilnikom ni določeno drugače.

(5)

Ta pravilnik se uporablja pri umeščanju oziroma načrtovanju in projektiranju prometne ureditve ter dimenzioniranju tehničnih elementov za novo predvidene priključke in rekonstrukcijo obstoječih priključkov na javne ceste v fazi prostorskega načrtovanja in projektiranja javnih cest.

(6)

Ta pravilnik upošteva postopek informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 217 z dne 5. 8. 1998, str. 18).

(7)

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se proizvajajo oziroma dajejo v promet v drugih državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Turčije, če so proizvedeni v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.

(8)

Postopki v zvezi z izvajanjem nadzora nad proizvodi iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).

2. člen

(območje priključka)

(1)

Območje priključka na javno cesto je:

-

del javne ceste, določen z mejami, znotraj katerih se spremenijo elementi in dimenzije prečnega profila javne ceste (glavne prometne smeri) ali znotraj katerih se spremenijo označbe na vozišču na glavni prometni smeri (v nadaljnjem besedilu: GPS). V primeru, da se elementi GPS za potrebe izvedbe priključka ne spreminjajo, območje priključka na GPS sega do skrajnih meja polja preglednosti,

-

del priključka (stranske prometne smeri) od roba javne ceste do meje spremembe normalnega prečnega profila stranske prometne smeri (v nadaljnjem besedilu SPS),

-

vsi pripadajoči deli GPS in SPS, ki so v funkciji zagotavljanja ustrezne ravni prometne varnosti, prevoznosti in stabilnosti GPS in so posledica izgradnje priključka (površine za nemotorizirane udeležence v prometu, avtobusna postajališča, podporni in oporni zidovi, premostitveni objekti, protihrupne ograje, elementi za odvodnjavanje in drugo).

(2)

Območje priključka na javno cesto je prikazano na sliki 1.

&fbco;binary entityId="e0ce15a5-e152-47ec-9475-2707896066b9" type="gif"&fbcc;

II. SPLOŠNI POGOJI ZA IZBIRO LOKACIJE PRIKLJUČKA, DELITEV PRIKLJUČKOV, PROMETNE UREDITVE IN ODDALJENOST MED PRIKLJUČKI

3. člen

(pogoji za določitev lokacije priključka)

(1)

Priključek na javno cesto se lahko izvede le na tistih lokacijah, na katerih je zagotovljena ustrezna preglednost in na katerih ne bo prišlo do poslabšanja prepustnosti javne ceste pod predpisano mejo.

(2)

Preglednost se določa v skladu z določbami priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ter določbami drugih predpisov s področja javnih cest.

(3)

V primeru, da zahtevana preglednost ni zagotovljena, je za zagotovitev prometne varnosti potrebno uvesti dodatne ukrepe za zagotovitev zahtevane preglednosti (odstranitev grajenih ovir, razširitev vkopnih brežin, semaforizacija, cestna ogledala, ...).

(4)

Uvedba omejitve hitrosti na javni cesti z namenom zagotavljanja zadostne preglednosti v priključku ni dovoljena. Prav tako na cestah izven naselij zaradi nezadostne preglednosti ni dovoljena uporaba cestnih ogledal. Ta se lahko uporabljajo samo znotraj naselij v primeru, da je preglednost zmanjšana zaradi obstoječe okoliške pozidave in zasaditve na sosednjih zemljiščih.

(5)

Preveritev prepustnosti javne ceste ob uvedbi priključka je sestavni del idejne cestne zasnove (IDZ) za novo predvideni ali rekonstruirani priključek, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom določeno drugače.

(6)

Pogoju iz prejšnjega odstavka ni treba zadostiti v primerih, navedenih v sedmem odstavku 7. člena tega pravilnika.

(7)

Pri preveritvi ustreznosti lokacije novo predvidenega priključka je potrebno upoštevati gostoto priključkov glede na kategorijo ceste in prometno obremenitev ter potek ceste (v ali zunaj naselja). Kriteriji za oddaljenost med priključki so navedeni v 9. členu tega pravilnika in v predpisih o kategorizaciji cest.

(8)

V primeru, da ni možno zadostiti pogojem iz prejšnjega odstavka, je treba za več objektov skupaj zgraditi en sam priključek na javno cesto.

4. člen

(delitev priključkov po funkciji)

(1)

Po funkciji se priključki ločijo na:

-

skupinske in

-

individualne.

(2)

Med skupinske priključke sodijo priključki, ki jih pod enakimi pogoji uporablja več uporabnikov (stanovanjske stavbe in bloki z več kot štirimi stanovanjskimi enotami, poslovni objekti, športni objekti, hoteli, tovarne, gramoznice, kamnolomi, kopališča, avto kampi in podobno).

(3)

Med individualne priključke sodijo priključki, namenjeni dostopu posameznih uporabnikov do stavbnih, kmetijskih in gozdnih površin in do največ štirih stanovanjskih enot.

(4)

V primeru, da individualni priključek zaradi novih dodatnih posegov v prostor (novogradnje, spremembe namembnosti in drugo) ne izpolnjuje več pogojev, določenih za individualne priključke, ga je treba pred začetkom povečanega prometnega povpraševanja preurediti v skupinskega.

5. člen

(delitev priključkov po vrstah in vrste ukrepov)

(1)

Po vrstah se priključki delijo na:

-

priključevanje brez priključnih zavijalnih lokov (slika 2a),

-

priključevanje preko pogreznjenega robnika (slika 2b),

-

priključevanje s priključnimi zavijalnimi loki brez ukrepov na glavni prometni smeri (slika 2c),

-

priključevanje s priključnimi zavijalnimi loki z ali brez ločilnega otoka na stranski prometni smeri in z ali brez ukrepov na glavni prometni smeri (slika 2d).

&fbco;binary entityId="706cb36c-9ab7-4d0d-8c20-baec2840d836" type="gif"&fbcc;

&fbco;binary entityId="3c99af17-0721-4846-8a62-15018750e45a" type="gif"&fbcc;

&fbco;binary entityId="7b1868b5-9dbd-48b8-a6e2-fe8381b05df1" type="gif"&fbcc;

&fbco;binary entityId="f2d81be6-f0e7-4d62-aaf2-f359a175c80c" type="gif"&fbcc;

(2)

Vrste ukrepov na glavni prometni smeri obsegajo:

-

brez ukrepov na glavni prometni smeri,

-

razširitev voznega pasu, s katerega se zavija v levo,

-

poseben pas za zavijanje v levo brez zaporne ploskve,

-

poseben pas za zavijanje v levo z zaporno ploskvijo,

-

poseben pas za zavijanje v levo z deniveliranim otokom,

-

pas za prosto zavijanje desno (z ali brez izvoznega pasu).

Vrste ukrepov na glavni prometni smeri so prikazane na sliki 3.

Slika 3: Vrste ukrepov na glavni prometni smeri &fbco;binary entityId="80f251ea-81c5-43e4-809a-e25f01db786d" type="pdf"&fbcc;

(3)

Individualni priključek na G1 in G2 zunaj naselja in na vse druge ceste s PLDP > 7.500 se pri projektiranju obravnava kot skupinski priključek.

6. člen

(prometne ureditve priključkov)

(1)

Glede na smer vožnje so dopustne naslednje prometne ureditve priključka:

a)

enosmerna cesta v GPS:

-

desno zavijanje na priključek ali desno zavijanje s priključka,

-

zavijanje s priključka v eno ali drugo smer;

b)

dvosmerna cesta v GPS:

-

sistem ''desno – desno''

-

zavijanje s priključka v obe smeri, zavijanje na priključek iz obeh smeri,

-

zavijanje s priključka v obe smeri, zavijanje na priključek samo v desno.

(2)

Dovoljene prometne ureditve priključka so prikazane na sliki 4.

&fbco;binary entityId="40d1349a-7cee-4f8d-895c-cf6231326193" type="gif"&fbcc;

7. člen

(prometne obremenitve in prepustnost)

(1)

Pri umeščanju, načrtovanju in projektiranju priključka je treba upoštevati obstoječe prometne obremenitve vseh vrst prometa, plansko dobo, pričakovano povprečno letno stopnjo rasti prometa, porazdelitev prometnih tokov, pričakovano povečanje prometnih obremenitev vseh vrst prometa zaradi dejavnosti, zaradi katere se priključek izvaja, strukturo prometa po vrstah vozil, merodajno vozilo, število prečkanja pešcev in kolesarjev v začetnem in v planiranem letu obratovanja priključka in ostale dejavnike, ki bi lahko vplivali na prometne obremenitve in prepustnost glavne prometne smeri.

(2)

Obstoječe prometne obremenitve na glavni prometni smeri na lokaciji priključka se ugotovijo z izvedbo 16 urnega štetja prometa vseh vrst udeležencev v prometu.

(3)

Planska doba za napoved prometnih obremenitev je 20 let.

(4)

Povprečna letna stopnja rasti na glavni prometni smeri se določi na podlagi števnih podatkov prometnih obremenitev zadnjih petih let.

(5)

Predvidene prometne obremenitve na stranski prometni smeri se določijo na podlagi velikosti priključene površine in vrste dejavnosti na njej.

(6)

V analizi prometnih tokov, če je s tem pravilnikom zahtevana, se upošteva vplivno območje priključka, povprečno stopnjo potovanj, generacijo in distribucijo cestnega prometa, faktor jutranje in popoldanske konične ure (FKU od 0,80 do 0,90) ter merilo čakalnih časov (zamude), kar določa merodajno prometno obremenitev (vozil/uro ali EOV/h) po prometnih tokovih v priključku.

(7)

Prometna analiza priključka se ne zahteva za individualni in skupinski priključek na malo prometno cesto, za individualni priključek v naselju in za individualni priključek na cesto s PLDP < 5000.

(8)

Izračun prepustnosti priključka je identičen izračunu prepustnosti križišča, ki je opredeljen v skladu z določili Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 in 26/06; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o projektiranju cest).

(9)

Pri izračunu prepustnosti priključka je treba upoštevati vpliv obstoječih sosednjih priključkov ali križišč na odseku glavne prometne smeri, katerega dolžina je opredeljena v petem odstavku 16. člena pravilnika o projektiranju cest.

(10)

Pri izračunu prepustnosti priključka v bližini nivojskega prehoda železniške proge je treba upoštevati pogostost in čas trajanja zapore ceste pred prehodom.

8. člen

(presoja prometne varnosti na obstoječih priključkih)

(1)

Ocena ustreznosti obstoječih tehničnih elementov glavne prometne smeri in projektno-tehničnih ter prometno-tehničnih razmer cestišča na območju obstoječega priključka vsebuje:

-

podatke o omejitvi hitrosti, dimenzijah horizontalnih elementov glavne in stranske prometne smeri, velikosti vzdolžnih nagibov in vertikalnih zaokrožitev nivelete, dimenzijah elementov v prečnem profilu, horizontalni in vertikalni preglednosti na glavni prometni smeri in stranskih prometnih smereh, obstoječi prometni signalizaciji in javni razsvetljavi,

-

oceno kakovosti vozne površine,

-

oceno odstopanj od veljavnih predpisov in standardov,

-

način potekanja prometa v času, ko se je zgodilo največje število prometnih nesreč, in

-

rezultate opazovanja potekanja prometa.

(2)

Strokovne ugotovitve opazovanja potekanja prometa na območju priključka dajo naslednje podatke: dejanske hitrosti vožnje vozil, varnost prečkanja, omejitev preglednosti in ocene drugih omejitev v prometu, ki lahko vplivajo na varnost potekanja prometa na glavni prometni smeri na območju priključka.

(3)

Pri izdelavi projekta sanacije priključka na cesti s PLDP ≥ 5000 vozil/dan je treba upoštevati statistične podatke o številu in posledicah prometnih nesreč z nastalimi stroški v nesrečah za obdobje najmanj zadnjih treh let.

(4)

Za zagotavljanje prometne varnosti je na cestah, na katerih je dovoljena hitrost enaka ali več kot 70 km/h, dovoljeno skupinski priključek urediti le po sistemu ''desno – desno'' ter glede na prometne potrebe zgraditi ali urediti poseben pas za zavijanje levo z GPS.

(5)

Na območju skupinskega priključka je treba na GPS uveljaviti prepoved prehitevanja.

9. člen

(oddaljenosti med priključki in oddaljenost priključka do nivojskega prehoda z železniško progo)