TFL Vsebine / Revija Pamfil

Ko se tako brezciljno premikam iz bifeja do bifeja in medtem razmišljam, kam naj se zvečer zavlečem, se dostikrat vprašam, kaj me je pripeljalo v takšno brezizhodno situacijo. Sem nekdanji študent prava, perspektiven srednješolec z dobrim povprečjem, zdaj pa del neznanske armade brezposelnih. Seveda lahko večino krivde zvalim na svoja ramena in družbene razmere, v katerih se nahajamo zadnjih nekaj let, krivim samo posredno. Moj običajni dan poteka po nenapisanih pravilih. Ko se zjutraj zvalim iz postelje, najprej prižgem čik najcenejše blagovne znamke ali zvitek tobaka, da razmislim, kaj sploh početi. Po običajnih ritualih se počasi s trolo odpeljem v center na kavo, kjer ponavadi preživim vse dopoldne, tja do poznega popoldneva. Odidem domov na kosilo, vmes pa opravim naključne opravke za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči ali se ustavim na republiškem zavodu za zaposlovanje, da me (ponavadi) prijazne tetice poučijo o načinih iskanja zaposlitve. Zvečer se utapljam v alkoholnih hlapih.