TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se vmesna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

V predmetni zadevi je za presojo obstoja toženkine odškodninske obveznosti bistveno le mesto zdrsa oziroma okoliščina, da je tožnici spodrsnilo na pločniku (da se torej začetek padca nahaja na pločniku), in ne, kje je slednja po zdrsu (padcu) obležala (obsedela).

Zatrjevanje, da je bila vidljivost dobra, da so bile tožnici poznane vremenske razmere kot tudi stanje javne površine, oziroma sklicevanje na skrbnost „povprečnega občana“, samo po sebi nič oziroma vsaj bistveno premalo pove o tožničini domnevni (to je s strani toženke zatrjevani) nepazljivosti/neprevidnosti. Toženka namreč ne uspe (niti v pritožbi) pojasniti, kaj konkretno naj bi tožnica storila narobe (in bi konkretno morala postopati drugače) oziroma v katerem (povsem konkretnem) oziru naj bi bila nepazljiva (premalo skrbna). Podobno presplošna je tudi pritožbena navedba, da bi morala tožnica po poti hoditi na način, s katerim bi lahko preprečila škodni dogodek.