TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožnika se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se na novo v celoti glasi:

„I. Tožena stranka je dolžna tožniku obračunati sorazmerni del odpravnine v višini 22.731,95 EUR, od dela te odpravnine, ki presega višino 10 povprečnih plač zaposlenih v Sloveniji, odvesti davke in prispevke, tožniku pa izplačati ustrezen neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2012 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek (za plačilo zneska 2.466,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) pa se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške v višini 2.708,10 EUR v 15 dneh od prejema sodbe, po izteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo.“

V preostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti del njegovih pritožbenih stroškov v višini 887,88 EUR v 15 dneh po prejemu sodbe, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zaposlitev, ki je bila ponujena tožniku z novo pogodbo o zaposlitvi, neustrezna zato, ker se za novo zaposlitev ni zahtevala enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. V zvezi s pojmom ustrezne zaposlitve je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča uveljavljeno stališče, da se kot ustrezna zaposlitev šteje tudi zaposlitev na delovne mestu, za katerega je poleg enake stopnje strokovne izobrazbe, kot je bila določena za zasedbo prejšnjega delovnega mesta, alternativno določena tudi ena stopnja nižje strokovne izobrazbe.

Člen 90/4 ZDR je glede določitve višine sorazmernega dela odpravnine predvidel le višino, ki jo delavec dogovori z delodajalcem. To ne pomeni, da delavec do sorazmernega dela odpravnine ni upravičen, če glede višine do dogovora med delavcem in delodajalcem ne pride. V takšnem primeru mora o višini sorazmernega dela te odpravnine odločiti pristojno delovno sodišče. V zakonodaji niso bili oblikovani kriteriji za določitev višine sorazmernega dela odpravnine, zato se je do tega vprašanja morala opredeliti sodna praksa.