Nalaganje dokumenta...

Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 121-5034/2004, stran 14655 DATUM OBJAVE: 11.11.2004

VELJAVNOST: od 11.11.2004 do 22.3.2018 / UPORABA: od 11.11.2004 do 22.3.2018

RS 121-5034/2004

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 11.11.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

ČISTOPIS
NEAKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 11.11.2004

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1

fwd

5034. Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije

Na podlagi 9. člena statuta Zdravniške zbornice Slovenije je skupščina Zdravniške zbornice Slovenije na 38. redni seji dne 20. 3. 2002 sprejela

P R A V I L N I K
o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča zbornice (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) ureja organizacijo in pristojnost razsodišča pri ugotavljanju odgovornosti za kršitev stanovskih pravil, sestavo organov razsodišča – senatov, postopek odločanja na prvi in drugi stopnji, disciplinske in varstvene ukrepe, ki jih izreka razsodišče, ter druge pogoje za delo razsodišča.

2. člen

Sedež razsodišča je na sedežu Zdravniške zbornice Slovenije. Razsodišče ima svoje pečate z izpisanimi besedili:

»Razsodišče Zdravniške zbornice Slovenije I.«

»Razsodišče Zdravniške zbornice Slovenije II.«

»Tožilec Zdravniške zbornice Slovenije«

3. člen

Razsodišče je pri svojem delu neodvisno in samostojno. Razsodišče obravnava in odloča o odgovornosti zdravnic, zobozdravnic, zdravnikov in zobozdravnikov članov zbornice (v nadaljnjem besedilu: zdravnikov) za kršitve tega pravilnika, kodeksa medicinske deontologije Slovenije in statuta zbornice.

4. člen

Delu razsodišča lahko prisostvujejo samo člani Zdravniške zbornice Slovenije in povabljene osebe (zagovorniki, tožilec zbornice, strokovni sodelavci zbornice). Udeležba zdravnika kot priče ali izvedenca je obvezna in častna naloga vsakega člana zbornice. Razsodišče odloča v senatu in zaseda v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije.

5. člen

Če se v postopku pred razsodiščem ugotovi, da ima kršitev znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora tožilec zbornice o zadevi nemudoma obvestiti pristojni organ pregona (državni tožilec).

6. člen

Zdravnik v postopku pred razsodiščem odgovarja za kršitve, ki so določene s tem pravilnikom, in je lahko spoznan za odgovornega le po postopku, ki ga določa ta pravilnik.

7. člen

Razsodišče odloča samo na podlagi obtožnice in dokazov, ki jih predlagata tožilec zbornice in zdravnik v postopku. Razsodišče odloča o kršitvi s sklepom in izreče ukrep samo po postopku in v skladu s tem pravilnikom.

8. člen

Za ugotavljanje prištevnosti in stopnje odgovornosti (naklep, malomarnost) se neposredno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika RS (16., 17. in 18. člen).

II. ORGANI RAZSODIŠČA IN STRANKE V POSTOPKU

9. člen

Razsodišče ima prvo- in drugostopenjski organ. Predsednika in člane razsodišča I. in II. stopnje imenuje in razrešuje skupščina Zdravniške zbornice Slovenije. Skupščina izvoli predsednika in pet članov razsodišča I. stopnje ter predsednika in pet članov razsodišča II. stopnje. Funkcija predsednika in članov razsodišča je častna in ni združljiva z drugimi funkcijami v zbornici. Stranki v postopku pred razsodiščem sta zdravnik v postopku in tožilec.

1. Tožilec zbornice

10. člen

Tožilec zbornice je samostojni organ, ki ga voli skupščina Zdravniške zbornice Slovenije za mandatno dobo štirih let, z možnostjo ponovne izvolitve. Tožilec ima namestnika, ki ga na predlog tožilca imenuje skupščina Zdravniške zbornice Slovenije. Za tožilca zbornice je lahko imenovan član zbornice, ki je oseba splošnega zaupanja med kolegi in v javnosti. Tožilec ne more opravljati drugih funkcij v organih zbornice. Tožilec mora pri opravljanju svojih dolžnosti varovati ugled zdravniškega poklica in zbornice ter njenih organov.

11. člen

Tožilec na podlagi prijave (ovadbe) ali po uradni dolžnosti zahteva uvedbo postopka pred razsodiščem zbornice tako, da predlaga:

izvedbo pripravljalnega postopka,

na podlagi zbranih dokazov vloži obtožnico,

s pisnim sklepom prijavo zavrne ali zavrže zaradi pomanjkanja dokazov, zastaranja ali izključitve odgovornosti.

Tožilec uvede postopek z vložitvijo obtožnice pri razsodišču I. stopnje.

12. člen

Prijavo (ovadbo) lahko poda vsaka fizična in pravna oseba.

Prijava mora vsebovati:

podatke o prijavitelju,

osebne podatke o kršitelju,

opis kršitve oziroma napake.

Če je prijaviteljev več, ti s pisnim pooblastilom izberejo zastopnika, ki v nadaljevanju postopka prevzame vlogo prijavitelja.

Tožilec lahko obravnava tudi anonimno prijavo, če vsebuje ostale podatke iz prejšnjega odstavka.

13. člen

Če tožilec na podlagi prijave (ovadbe) ali po uradni dolžnosti ne uvede postopka (prijavitelj mora biti o tem obveščen pisno), lahko uvedbo postopka ali izvedbo pripravljalnega postopka predlaga pred razsodiščem zbornice prijavitelj, izvršilni odbor ali predsednik zbornice v osmih dneh po prejemu tožilčevega sklepa. O uvedbi odloči predsednik razsodišča I. stopnje v tridesetih dneh s pisnim sklepom.

14. člen

Če tožilec nima dovolj podatkov in dokazov za uvedbo postopka, lahko od prijavitelja in delodajalca, kjer je obdolženec zaposlen, oziroma od zasebnega zdravnika zahteva dodatne podatke, in ima pravico vpogleda v vse dokumente in dokazno gradivo ter opravi druge poizvedbe. Za posamezna strokovna vprašanja lahko tožilec zaprosi za mnenje ustrezne organe zbornice.

2. Zdravnik v postopku

15. člen

Po določilih tega pravilnika je lahko obravnavan vsak član zbornice. Obdolženec se lahko pred razsodiščem zagovarja in brani samostojno ali pa pooblasti zagovornika. Zagovornik je lahko le odvetnik ali diplomirani pravnik z državnim izpitom.

III. PRIPRAVLJALNI POSTOPEK

16. člen

Predsednik ali član razsodišča I. stopnje, ki ga imenuje predsednik razsodišča I. stopnje na zahtevo tožilca ali oseb iz 13. člena pravilnika, izvede pripravljalni postopek. Oseba, ki je vodila pripravljalni postopek, pri nadaljnjem delu razsodišča v isti zadevi ne sme sodelovati. V pripravljalnem postopku pomaga in sodeluje delavec pravne stroke, zaposlen pri zbornici.

17. člen

V pripravljalnem postopku se zberejo listinska dokazila, izjave prič in mnenja strokovnjakov, ki so pomembna za nadaljnje odločitve.

18. člen

Po izvedenem pripravljalnem postopku predsednik razsodišča I. stopnje zbrano gradivo posreduje tožilcu. Tožilec na podlagi prijave in zbranega gradiva vloži obtožnico pri razsodišču I. stopnje (uvede postopek) ali prijavo zavrne ali zavrže s pisnim sklepom.

IV. OBTOŽNICA

19. člen

Tožilec vloži obtožnico, če vsebuje prijava dovolj dokazov ali če so bili ti zbrani v pripravljalnem postopku. Obtožnica vsebuje:

osebne podatke kršitelja, naslov in delovno mesto,

točno navedbo kršitve, kot jo določa 39. člen tega pravilnika,

opis načina storitve kršitve,

predlog ukrepa,

obrazložitev.

20. člen

Obtožnica se vroči zdravniku v postopku in senatu I. stopnje. Obtoženega se opozori, da na obtožnico lahko pisno odgovori v roku 8 dni.

Tožilec lahko med obravnavo spremeni obtožnico, jo dopolni ali umakne.

21. člen

Tožilec lahko predlaga, da se posamezni dokumenti, ki se kot dokaz uporabljajo v postopku pred razsodiščem, označijo kot zaupni oziroma kot poslovna ali poklicna tajnost. Tožilec in zdravnik v postopku lahko predlagata izločitev članov senata, ki sodelujejo pri delu razsodišča. O izločitvi odloči predsednik razsodišča.

V. PORAVNAVANJE

22. člen

Tožilec zbornice ali predsednik razsodišča I. stopnje lahko pred uvedbo postopka ali v teku pripravljalnega postopka odstopita zadevo v postopek poravnavanja, če se s tem strinjata zdravnik v postopku in prijavitelj. V poravnavanje se sme odstopiti le zadeva v primeru kršitev iz 39. člena, navedenih v točkah 14-23, če se oškodovanec s tem strinja. Poravnalni postopek vodi poravnalec zbornice, ki mora biti nevtralen in neodvisen. Poravnalce zbornice imenuje predsednik razsodišča. Če je med strankama dosežen in izpolnjen sporazum, tožilec zbornice konča postopek s sklepom o ustavitvi. Sporazum lahko vsebuje (posamezne ali več nalog skupaj):

osebno opravičilo oškodovancu,

povračilo škode,

nakazilo v humanitarne namene,

nakazilo v skrbstveni sklad zbornice.

Sporazum mora biti izpolnjen v roku, ki ni daljši od enega meseca. Poravnalec o izpolnjenem sporazumu pisno obvesti tožilca oziroma predsednika razsodišča I. stopnje, ki nato postopek ustavita s pisnim sklepom. Prijavitelj oziroma oškodovanec v tem primeru nima pravice iz 13. člena pravilnika.

VI. RAZSODIŠČE I. IN RAZSODIŠČE II. STOPNJE

23. člen