TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Eventuelno prepričanje sodišča, da odpovedi iz razloga nesposobnosti ni potrebno obravnavati po vsebini, ker je sodišče ugotovilo nezakonitost odpovedi že iz razloga, da tožena stranka ni konkretizirala obdolžitve, kar pa je ena od zakonskih zahtev, v okviru pravice do zagovora, ne odvezuje sodišča obveznosti, da izvede dokaz, s katerim tožena stranka želi dokazati ravno nasprotno. Drugačno stališče pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki stranki jemlje možnost obravnavanja pred sodiščem. Poleg tega pa ni nepomembno, da tožnik niti ni trdil, da mu tožena stranka zagovora ni omogočila oziroma, da se ni mogel ustrezno zagovarjati, ker tožena stranka v obdolžitvi ni navedla konkretnega ravnanja tožnika, s katerim se tožniku očita nesposobnost.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z materialno pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je razlog nesposobnosti v pisni obdolžitvi vsebinsko prazen in zato tožnik, na podlagi take obdolžitve, ni mogel vedeti, katerih del in nalog ne opravlja v skladu s pričakovanimi delovnimi rezultati oziroma pravočasno, strokovno in kvalitetno. Iz zakonske opredelitve izhaja povezava med nedoseganjem pričakovanih delovnih rezultatov in nestrokovnim in nekvalitetnim delom, kar pa ne pomeni, da bi moral delodajalec že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda iz razloga nesposobnosti izrecno opredeliti in utemeljiti, da je bilo ugotovljeno nedoseganje rezultatov posledica nepravočasnega in nestrokovnega ali nekvalitetnega dela. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je delavec tisti, ki lahko zatrjuje, da nedoseganje rezultatov ni posledica navedenih okoliščin, temveč drugih dejstev oziroma upravičenih razlogov in ob takšnem zatrjevanju preide dokazno breme za redno odpoved na stran delodajalca.